Tokratna splošna razprava ob začetku 72. zasedanja Generalne skupščine ZN v znamenju Trumpa
Na seznamu govornikov splošne razprave ob začetku 72. zasedanja Generalne skupščine ZN, ki bo trajala od torka do 25. septembra, ni veliko “čudakov”, kot so bili včasih libijski voditelj Moamer Gadafi in njemu podobni, zato pa bodo oči sveta uprte v predsednika države gostiteljice svetovne organizacije Donalda Trumpa.
Trump je med lanskoletno predsedniško kampanjo ostro kritiziral ZN predvsem zaradi domnevne naperjenosti proti Izraelu, ZN je imenoval za krožek, v katerem se ljudje srečujejo in imajo lepo, ter napovedoval zmanjšanje ameriških prispevkov v proračun.
Po nekaj mesecih vladanja se je malce unesel, vendar pa ker gre za Trumpa, nihče od voditeljev 193 držav članic ZN ne ve, kaj bo povedal med govorom ali ob robu splošne razprave na enem od številnih dogodkov, ki bodo potekali v tem tednu.
Veleposlanica ZDA pri ZN Nikki Haley je pred dnevi zagotovila, da je Trump vedno verjel v potencial ZN in sedaj se organizacija spreminja ter postaja bolj učinkovita, kar naj bi bil razlog, da je malce umiril žogo s kritikami.
Trump bo s svojim govorom nastopil v torek, ko bosta na vrsti tudi generalni sekretar Antonio Guterres in predsednik generalne skupščine Miroslav Lajčak. Ruskega predsednika Vladimirja Putina ne bo v New York, niti kitajskega predsednika Xi Jinpinga.
Ne bo niti predsednika Venezuele Nicolasa Madura, ki bo na tapeti zasedanja zaradi stanja v svoji državi, od čudakov na svetovni sceni pa ostaja med drugim filipinski predsednik Rodrigo Duterte, ki ga prav tako ne bo v New York, kot tudi ne severnokorejskega voditelja Kim Jong-una.
Razprave v New Yorku se bodo osredotočale na terorizem, Severno Korejo, Sirijo, Mjanmar, Venezuelo in druge države, med njimi Iran, kjer bo delal težave Trump, ki želi razdreti jedrski sporazum med mednarodno skupnostjo in Iranom, pri čemer nima podpore razen pri Izraelu.
Govorili bodo o reformah ZN, razvojnih ciljih agende 2030, miru, spopadih, vladavini prava, pa podnebnih spremembah, ki so še posebej vroča tema, ker je Trump umaknil ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma.
Ameriški svetovalec za nacionalno varnost general Herbert McMaster je napovedal, da bo Trumpovo sporočilo ZN promocija miru, blaginje in spoštovanje suverenosti ter odgovornosti.
Suverenost pri tem pomeni Trumpov slogan iz časa kampanje “Najprej Amerika”. Vendar pa je prav tak odnos med državami članicami ZN največji problem, ki ovira učinkovitejše delo svetovne organizacije.
Trump bo imel tudi več bilateralnih srečanj, med drugim s predsednikom Francije Emmanuelom Macronom, izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, palestinskim voditeljem Mahmudom Abasom, britansko premierko Thereso May, jordanskim kraljem Abdulahom, pa voditelji Turčije, Egipta, Ukrajine, Katarja in Afganistana.
Skupaj se bo srečal z voditeljema Japonske in Južne Koreje na temo Severne Koreje, z Izraelcem bosta bentila čez Iran, Trump pa bo imel tudi posebno srečanje z voditelji Latinske Amerike in Afrike.
ZDA še niso znižale svojih prispevkov v proračun ZN, vendar pa že varčujejo pri diplomaciji. Državni sekretar Rex Tillerson je mislil najprej v New York pripeljati le nekaj deset diplomatov State Departmenta, nakar so se mu uprli tudi v senatu in je delegacijo povečal na 140, kar je še vedno pol manj kot lani na splošni razpravi ob začetku 71. Generalne skupščine ZN.
V času splošne razprave bo 18. septembra na sedežu ZN potekalo zasedanje na visoki ravni o preprečevanju spolnega izkoriščanja in zlorab, takoj po uradnem zaključku splošne razprave bo plenarno zasedanje na visoki ravni o promociji Mednarodnega dneva popolne eliminacije jedrskega orožja, dan kasneje pa prav tako zasedanje na visoki ravni o svetovnem načrtu boja proti trgovini z ljudmi.
Kot vedno od leta 2000 bodo ZN tudi tokrat izkoristili priložnost zbora velikega števila svetovnih voditeljev za promocijo podpisov oziroma pristopov k mednarodnim pogodbam. Letos posebna pozornost velja pogodbam s področja človekovih pravic, pravic beguncev, terorizma, kriminala, prava morja, vesolja, razorožitve, podnebnih sprememb in zdravstva.
Letos julija je bila ob nasprotovanju jedrskih sil sprejeta mednarodna pogodba o prepovedi jedrskega orožja, ki je v času splošne razprave pripravljena za podpis. Pogodbo je v Generalni skupščini podprlo 122 držav, med katerimi ni bilo članic zveze Nato. To je le ena od 560 mednarodnih pogodb, ki so deponirane pri generalnem sekretarju ZN. (sta)