Na blejskem forumu o Severni Koreji, Zahodnem Balkanu in Sredozemlju, ob robu o arbitraži

Na Bledu se je sklenil 12. strateški forum, ki je bil letos v znamenju nove realnosti. Ob robu srečanja z okoli tisoč udeleženci iz prek 70 držav je bila v ospredju odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Slovenija je sprožila diplomatsko ofenzivo za uveljavitev razsodbe, Hrvaška pa še vedno vztraja, da je ne bo priznala.

Na panelih drugi dan foruma, ki se po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca vse bolj uveljavlja kot nekakšen regionalni Davos, je bilo med drugim govora o jedrski varnosti, razmerah v Južnem Sredozemlju, EU v spremenjenem svetu, človekovih pravicah in Zahodnem Balkanu, v poslovnem delu BSF pa so govorili o turizmu in inovacijah.

Panel o svetovnem jedrskem upravljanju je bil v znamenju šestega jedrskega poskusa, ki ga je v nedeljo izvedla Severna Koreja. Predstavnica južnokorejskega zunanjega ministrstva Enna Park je izpostavila, da Južna Koreja od mednarodne skupnosti ne pričakuje samo obsodbe Pjongjanga, ampak tudi konkretne akcije. Po njeni oceni želi Pjongjanga spremeniti status quo na Korejskem polotoku.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Yukiya Amano se je strinjal, da predstavlja Severna Koreja globalno in veliko grožnjo, in to ne samo zato, ker ima jedrsko orožje, ampak tudi zato, ker ne uresničuje sankcij ZN, ker je že leta 2009 izgnala inšpektorje IAEA ter izstopila iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NTP).

Precej pozornosti svetovne javnosti je že več let deležno tudi južno Sredozemlje, ki se sooča s številnimi izzivi, kot so revščina, migracije in terorizem. Za njihovo rešitev so potrebni celovit pristop, dialog in sodelovanje med državami, vlaganja v prihodnost afriških držav ter enotna politika EU do migracij, so bili poudarki razprave.

“Ne moremo se osredotočiti zgolj na pomoč. To je le rešitev na kratek rok,” je dejal malteški minister za zunanje zadeve in trgovino Carmelo Abela, ki je prepričan, da se učinki dogajanja v Sredozemlju odražajo tudi izven regije, v Evropi.

Podsekretar na italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve Benedetto Della Vedova pa je opozoril na nujnost politične odločnosti in zavezanosti članic unije za enotno politiko EU glede migracij in njeno uveljavitev ter tudi enotno politiko v Afriki.

Na panelu o Zahodnem Balkanu so zunanji ministri 6 držav regije ter predstavniki EU, EBRD in ZDA odgovarjali na vprašanje, ali ima približevanje držav regije EU transformatorski učinek nanje in kaj storiti, da se proces približevanja pospeši. Zunanji ministri iz regije so bili enotni o transformatorskem učinku, a izpostavili problem dolgega trajanja procesa. Želijo si večjo predvidljivost procesa približevanja.

Zunanji minister Makedonije, države na panelu, ki je najdlje država kandidatka (od leta 2005), Nikola Dimitrov je izpostavil, da je Makedonija kristalen primer tega, kaj se zgodi, ko ni evropske perspektive, ko država ne vzame resno potrebnih reform in ko v poročilih Evropske komisije o napredku ni dovolj iskrenosti. Za pospešitev procesa širitve morajo tako države na eni strani vzeti resno reforme, članice unije pa širitev.

Direktor za Evropo in srednjo Azijo pri Evropski službi za zunanje delovanje Thomas Mayr-Harting je izpostavil ponedeljkove besede visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini, da je prihodnost regije v EU, kot tudi zavezanost povezave širitvi. Pri tem je izpostavil uspehe v zadnjem letu v regiji – nov začetek v Makedoniji, reformo pravosodja v Albaniji, priprave v BiH na odgovore za evropski vprašalnik – ki po njegovih besedah kažejo na transformatorsko kapaciteto unije.

Sodelujoči na okrogli mizi EU v spremenjenem svetu pa so kot ključne za prihodnost EU izpostavili konvergenco, zbliževanje, povezanost, sodelovanje in posluh za potrebe ljudi.

Francoska ministrica za evropske zadeve Nathalie Loiseau je poudarila pomen konvergence med državami članicami, romunski zunanji minister Teodor-Viorel Melescanu pa je prepričan, da mora EU temeljiti na vrednotah, načelih in politikah, usmerjenih na ljudi, ki jih najbolj skrbi varnost, zato mora biti to prioritetno vprašanje.

Moldavski zunanji minister Andrei Galbur je menil, da je EU še vedno najboljši model za blagostanje državljanov, po katerem se zgledujejo Moldavija in bližnje države. Zato EU najbolj vpliva na transformacijo držav na tem območju, je dejal.

Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid al Husein je bil v nastopu na forumu kritičen do ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovih odzivov na izpade rasistov in neonacistov v ZDA.

Dolgo smo verjeli, da je tovrstno izražanje antisemitizma, sovraštva in rasizma izginilo na obrobje družbe, a se v klepetalnicah na svetovnem spletu očitno znova napihuje in prihaja v javnost, je Husein komentiral dogajanje v Charlottesvillu, kjer je nedavno prišlo do spopadov med desničarskimi skrajneži in njihovimi nasprotniki.

To je po njegovih besedah izjemno nevarno. Svoboda izražanja ni neomejena, spodbujanje sovraštva in nasilja je treba obsoditi. In Trump tega ni jasno storil, je dejal Husein.

Na okrogli mizi v sklopu turističnega panela na BSF so se udeleženci strinjali, da so nove platforme, ki jih prinaša sodelovalno gospodarstvo, kot je Airbnb, že preveč razvite in priljubljene, da bi jih lahko prepovedali. Je pa smiselno uvesti regulacije, ki bodo v čim večji meri ugodile interesu vseh deležnikov.

“Poenostavljeno povedano gre za to, da to dejavnost priznamo in legaliziramo, ter da tudi ta dejavnost plača davke enakopravno kot vsi drugi,” je dejal minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek.

Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak pa je poudarila, da so nove platforme za medsebojno deljenje storitev spremenile načine potovanja in v ospredje vse bolj postavljajo izkušnjo.

Tudi drugi dan BSF so ob robu potekala številna dvostranska srečanja, ki jih je slovenska stran izkoristila za diplomatsko ofenzivo s ciljem doseči, da bi Hrvaška uveljavila razsodbo arbitražnega sodišča.

Na Bledu je bila tudi hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić, a se s slovenskim kolegom nista dobila na dvostranskem srečanju.

Ministrica je v pogovoru z novinarji sicer ponovila znano stališče Zagreba, da je odstopil od arbitražnega procesa zaradi njegovega kompromitiranja s strani Slovenije. Slovenijo je označila kot tisto, ki je kršila mednarodno pravo, in s tem zavrnila pozive Zagrebu k uresničitvi arbitražne odločbe.

Zunanji minister Karl Erjavec je po drugi strani ravnanje Hrvaške, ki ne spoštuje mednarodnega prava in odločitev sodišč, označil za škandalozno. Priznal je, da je v arbitražnem postopku prišlo do napake, vendar je sodišče zelo jasno povedalo, da to ne vpliva na končno odločitev tribunala.

“Tudi mi se nismo sklicevali na to, da je hrvaški arbiter spal v hrvaški ambasadi v Haagu,” je dejal Erjavec.

Ob robu foruma na Bledu se je sestal tudi s podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom. Po pogovorih je dejal, da je Timmermans potrdil znano stališče, da je treba razsodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško uresničiti. (sta)