BOBU BOB… in TIGR

Piše: Pavel Ferluga, publicist

Zadnje čase spet razburja TIGR, ker so se pojavili kar štirje različni pogledi na temo TIGR-ovstva. Celo polemično je nastalo prerekanje o domnevah in »dokazih« različne interpretacije. Ob vseh teh interpretacijah »resnice« kroži vsemogoče razlag, ki so vse po vrsti obarvane ali ideološko, ali obenem, rodoljubno in resnicoljubno, le objektivno človeško naravno ne, z vsemi več, ali manj, všečnimi, ali nevšečnimi pripetljaji, po sili razmer časa nastanka in delovanja, te nacionalistične, teroristične in iredentistične organizacije. Vsi današnji »TIGRo-ljubi« se striktno izogibajo BISTVA . Niti eden današnjih ocenjevalcev, zavestno noče  omeniti, ali bolje poudariti, da so bili v sami zasnovi TIGR-ovci NACIONALISTI (Narodnjaki), TERORISTI (po sili razmer v odgovoru na napadalnost šovinistične Kraljevine Lahov in njih vrha nacional-socializma-fašizma) in logično IREDENTISTI (borili so se za slovenska ozemlja, (jezik, kulturo, lastnino) pod tujo oblastjo, da bi jih privedli v naročje takratne skupne domovine kraljevine Jugoslavije. Nikakor pa ne »razredno« deljeni, kot to hočejo predstaviti »moderni«, agresivni »naprednjaki socializmov«, da bi jim prisodili »proletarsko revolucionarnost«. To so izhodiščna dejstva z vsemi možnimi »priveski« reakcije. Ni potrebno tu razlagati, da je vedno neka »AKCIJA«, ki povzroči »REAKCIJO« in ne obratno. Zato tudi po vseh pravičnih kriterijih, je VEDNO kriv za neizbežne nasilnosti in zločine tisti, ki izvrši AKCIJO, ne pa tisti, ki se brani z REAKCIJO. Logično, da zmaga tisti, ki ima efektivno in objektivno najmočnejšo vojaško silo, zato zmagovalec ni vedno pravičen, skoraj vedno pa zatiralski. Najprej je potrebno gledati skozi prizmo miselnosti takratnega časa, ne pa v luči danes poznanih dejstev, ki so potekala, še posebno po koncu prve svetovne vojne, prvenstveno v znamenju ideološkega revolucionarno napadalnega, le prikladno klasičnega ozemeljskega apetita. V tem miselnem precepu se je znašel tudi TIGR, ki z ideologijami se sploh ni ukvarjal, zaradi nuje le narodne (nacionalne) obrambe splošnih civilizacijskih VREDNOT, podedovanih še iz časov prosvetljenega absolutizma srednjeevropske omike. Logično, da je sprejel vsako pomoč, ki bi bila proti laški okupaciji, pa če je tudi hudičeva. To je razumljivo iz logike sovražne napetosti.

Zakaj bi se danes morali sramovati bolj kot upravičenega Nacionalizma, Terorizma in Iredentizma TIGRa, ki je le spoštoval ozemeljska dejstva svoj-časne Slavne Vojvodine Kranjske, ki je obsegala področja njegovega imena TRST, ISTRA, GORICA, REKA? Vsak narod, ki nas sosedsko obkroža, ima močno razvit čut nacionalizma in iredente, v glavnem potenciranega s ŠOVINIZMOM, kar je Slovencem skoraj neznanka. Ni se čuditi, da vsi imajo slovenske avtohtone manjšine v svojih nedrih, le mi le infiltrate njih »ozemeljsko-jezikovnih naprednjakov« neavtohtone migracije. Potem se čudimo modernemu janičarstvu v zamejstvih, ki se je oprijelo ideološke blaznosti, nikakor ne TIGR-ovsega nacionalizma klasičnih srednjeevropskih vrednot.

Če naredimo primerjalno analizo dogajanj, v času napada na suvereno državo Kraljevine Jugoslavije, od strani treh napadalcev novorojenih zavezniških socializmov, bomo videli, da je miselna zmeda obsedla »narod«, ki v bistvu ni imel pojma o strogo konspirativni ideološki komponenti napadalcev, se je pa oprijel »narodno-osvoboditeljskih« parol, ki so bile od strani Reakcije PRISTNE in v korist legitimne države Kraljevine Jugoslavije (ostanki TIGRa in Reakcije – Vaške straže in Domobranstvo), od strani napadalcev pa LAŽNE, saj njih cilj je bil uničenje te iste države, ki je bila na proti-nacistično-komunistično-fašistični strani, vsaj do napada Hitlerja na pajdaša konkurenta Stalina. Torej, kdo je bil IZDAJALEC lastne države, tisti, ki jo je branil, ali tisti, ki je s svojima, v tistem trenutku zaveznikoma, jo hotel uničiti in jo tudi odkrito napadel? Nesporno je, da se je pojavil odpor napadalcem zelo zapoznelo, ker nihče ni pričakoval, da bo pičla socialistična komponenta Stalinove Kominterne v napadeni državi, nastopala proti lastni državi, s podporo številnih SLS –»krščanskih socialistov«, sokrivih za »zmago« boljševiške revolucije. Bolj kot prepričljivo je, da glavni zločinski napad partizanov (»gošarjev« za kmete in meščane) od vseh začetkov, je bil proti morebitni (še ne začeti) reakciji, saj ni ogrožal konkurenčnega okupatorja, ampak zaprepaščene, neoborožene lojalne državljane napadene države, ki so bili primorani iskati pomoč pri okupatorju (ker je prevzel odgovornost, po mednarodnih konvencijah, v civilnih ozirih reda), saj kraje, rope, požige in poboje, so morali zakonsko javiti trenutnim oblastem, odgovornim za red in mir (to pa ni nobena izdaja, saj ogroženi niso bili zavezniki nobenega napadalca, ki naj bi ga izdali). Bistvo vsake socialistične revolucije, je VEDNO uničenje legitimne države, kar Kraljevina SHS je bila, pa še na strani zahodnih zaveznikov. Danes radi pozabljajo, da so vneto propagirali revolucijo, ki naj bi bila »narodno-osvobodilna«, v resnici pa »narodno-uničevalna«, saj je stremela po uničenju nacionalnih držav, v korist internacionalne komunistične družbe (KOMINTERNE) sovjetske socialistične konotacije.

Če prebiramo, današnje izsledke t.i. OF-NOB-KPJ(b)-KPS(b), bomo povsod naleteli na strogo konspirativno politiko proti vsemu, ki bi se potegovalo za nacionalno-idejno- pluralistično-demokratične vrednote, ker glavni cilj teh revolucionarjev je bil uničenje VSEGA, ki ni bilo pripravljeno sprejeti SOVJETIZACIJE SVETA. Narodnost, klasične vrednote, versko opredeljenost in različne politične poglede, je bilo treba UNIČITI s koreninami vred, kot je bilo takoj po vojni celo proglašeno s »kulturnega« vidika. Zato je razumljivo, da so »zmagoviti revolucionarji-napadalci« istovetili VSO Reakcijo z IZDAJO(?) (TIGR-Vaške straže-Domobranstvo, torej vsi vidni »desno-sredinci« in pravi »desni«). Ni več skrivnost, da so glavni voditelji označevali vse t.i. »sredince« (desna sredina – skrajni naivneži) s tujo rečenico »bela garda«, kar je naravnost smešna krilatica uvedena od sovjetskega Kardelja. Narod je seveda sprejel (saj ni imel druge možnosti) vse te grozljive floskule Partije. Celo Stanka Vuka, Maksa Rejca in podobne »katoliške sredince«, ki so hoteli, naivno, v OF, so označevali kot belogardistične in jih likvidirali, čeprav v Sloveniji ni bilo nikoli nobene bele ali drugačne garde (ista usoda je doletela vidne TIGRovce). Vsa sovjetska šara jim je prišla prav, za demoniziranje domačih narodnjakov.

Po edinstvenem vojno-povojnem genocidu v Evropi, je pač ostanek »našega« naroda, bil kapilarno prevzgojen s posebnim ideološko-psihološkim izobraževanjem, ki ima še danes podzavestni vpliv v povojnih generacijah, ki je izrazito prepoznan v prepričanju, da je bila obrambna REAKCIJA na napad trojnih socializmov na legitimno Kraljevino SHS, izdajstvo, vredno pobojev vseh nevernikov revolucionarnega Stalin-Titoizma. Tudi tisti, ki so, po svoji naravni inteligenci, dognali zmotnost totalitarnih režimov, se težko znebijo podzavestnih markacij otroškega ideološkega izobraževanja (kot Pionirčki, Ballile ali Kamerati), zato najdemo nagnjenosti k minimiziranju ali vsaj priznanja z odpustki, pošastne realnosti narodnega GENOCIDA Slovencev (če se omejimo le na Slovence) in nekašno podzavestno prepričanje v markantne točke izdajstva, prisege in kolaboracije z okupatorjem, obrambnih Narodnjakov. Sploh ne upoštevajo kontinuitete zavestne in podtalne efektivne kolaboracije vseh treh socialističnih režimov Naci-komuno-fašizma, posebno v nevralgičnih točkah konfliktov, kjer je socialistična ideološka vzajemnost, igrala glavno vlogo (sodelovanje partizanov in fašistov na naših tleh, je danes dokumentirano in to skozi cel ciklus vojne, od predvojnega časa do povojnega – Fašistom sploh niso sodili, nasprotno, sprejeli so odkrito njih orožje in logistiko ter jih nagradili z zavezništvom pri njih prelevitvi v partizanstvo bratske PCI, ki so jim omogočili »zmago«).

Preden ustanavljamo pikolovsko-mnenjska »nova« društva TIGR, bi morali vzeti v obzir vse faktorje obnašanja akterjev Domoljubja in Narodnjaštva v primerjavi z obnašanjem okupatorskih totalitaristov, ki so bili »zavezniki s figo v žepu« na strani desnice Zahoda. O anahronizmu in farsah sojenju ZLU nacionalnih-socializmov nacifašizma, se danes ne govori, je pač sprejeto kot »logika«, vztraja se pa v vsakoletni obsodbi holokavsta, ki je seveda bil, a vprašamo se lahko, zakaj bi ga ne smeli zanikati, če pa zanikamo kvantitativno (če zanemarimo kvaliteto) ZLO internacionalnega-socializma-komunizma? To je še danes privilegirano v priznanju »njegovega legitimnega hudodelstva«, čeprav je celo presegalo poražene pajdaše v kapilarni zločinskosti, samo zato, ker je bilo »zavezniško s figo v žepu« pri odstranjevanju »konkurenčnega kriminalca nacifašizma«. Še danes, le nekatere zares desne, demokratične države, obsojajo brezpogojno vse tri Totalitarizme revolucionarnih socializmov z istimi vatli, le del drugih, med katerimi je Slovenija, celo ne le opravičujejo, ampak tudi priporočajo ponovni genocid »ne-levičarskega balasta« !!! Se zavedate anahronizma pri poneumljanju »naroda«, ki od teh realnih problemov, je svetlobna leta oddaljen, zaradi lažnega izobraževanja o zgodovinskih »resnicah«? »Južni bratje«, kljub večji civilizacijski primitivnosti, ki so okusili iste ali podobne probleme, so bili sposobni rehabilitirati svoje narodne junake četnike in gen. D.Mihajlovića, ter ponovno uvesti heraldične nacionalne grbe in zastave ter obsodili boljševizem Titoizma. Le pri nas vztrajamo pri vrednotenju zločincev in genocida nad slovenskim narodom, z demoniziranjem protirevolucionarne reakcije, katere predstavniki so danes le na strani SDS (in, logično,  NSZ, ki ni stranka, a glavni faktor in edina stran v postopku morebitne »sprave«, ki pa ni upoštevana, zato sprava je NEMOGOČA – NI Cerkev glavna stran v postopku, ko propagirano od levice!), čeprav z vrinjenimi metastazami boječih sredincev. Saj ne zanikam, da v drugih strankah t.i. »desne« privrženosti, ni proti-totalitarizma, a je dobro zaznavna porazna praksa naivnosti »krščanskih sredincev« in »krščanskih socialistov«, ki celo sedijo na predsedniških mestih novonastalih društev TIGR. Bomo ponovili »zgodovinsko zmoto«? Bomo imeli novega Kocbeka in podobne? Potem se čudimo moči komunistične zločinske kontinuitete na vseh nevralgičnih področjih državne administracije in resorskega vladanja, če je deležna vseh mogočih »miroljubnih odpustkov« za genocid nad Slovenci?

Priporočam VSEM, ki resno mislijo o TIGR-ovski epopeji, da opustijo vsako ideološko misel in se osredotočijo na VREDNOTE srednjeevropske kulture, ki ne zanika zdravega nacionalizma (ne pa šovinizma, kar komunisti napačno istovetijo), reakcije na napadalnost (po možnosti materialno in duhovno močnejše) in iredente na izgubljena ozemlja v nepravični zgodovini. Ostalo mešetarjenje z razredi in revolucijami, je balast, ki pripelje le v katastrofe »ustvarjanja novega človeka – kolektivizma«, katerega uresničitve, po naravni poti, niso mogoče, glede na izrazito individualnost vsakega osebka. Bomo zmožni katarze in rehabilitacije junakov, žrtev nečloveških zločincev socializmov?

Pozdravljam vse poskuse rehabilitacije TIGR-a, a zavračam »priponke« indoktrinacije mavričnega socializma, ki skrunijo nacionalno izvirnost TIGR-a. Vsi važni datumi začetka in konca suverene, neodvisne, nacionalne odporniške organizacije TIGR, so nedvomno vredni slavnostnega spomina, a zanesljivo je originalna označba – TIGR – Trst. Istra, Gorica, Reka, najbolj verodostojna. Vse ostalo »rodoljubje, domoljubje, začetek, konec, kontinuiteta, kot označba TIGR-a« so le nekonsistentna dekoracija in razlog za nesoglasja pri bistvu.

Kdaj bomo pozitivno »nazadovali« v čase VREDNOT predvojnega časa, iz »naprednjaštva socializmov« povojne in današnje zgodovinske greznice, za dosego vsaj znosne grobe demokratizacije?