Tako pa se lahko v Sloveniji javno “zezajo” samo nedotakljivi: Janez Zemljarič svoje delo razume kot humanitarno dejavnost!?

Preiskovalna komisija, ki se ukvarja z nakupom in prodajo žilnih opornic in ki jo vodi poslanka SDS Jelka Godec je danes kot pričo zaslišala Janeza Zemljariča, ki se je seje komisije udeležil v spremstvu odvetnika. Predsednico komisije Jelko Godec je med pričanjem zanimalo predvsem Zemljaričevo lobiranje v zdravstvu, njegovo sodelovanje z nekaterimi vplivnimi funkcionarji v zdravstvu ter poznavanje poslov firme Marc Medical.

Janez Zemljarič je med pričanjem povedal, da je poznal tako Simona Vrhunca, nekdanjega direktorja UKC Ljubljana, kot tudi Boruta Miklavčiča, nekdanjega zdravstvenega ministra, še iz otroštva oz. kot je povedal sam »smo skupaj gor rastli.«

»Delo Simona Vrhunca sem spremljal, mu kdaj kaj svetoval, poznamo se že iz otroštva, sem ga tudi spoštoval kot direktorja,« je povedal Zemljarič o Vrhuncu, pri čemer pa se ni spomnil, ali je sam kdaj vplival na to, kdo bo direktor UKC Ljubljana in če je lobiral, da to postane Vrhunec. »Vrhunec se je na mesto direktorja prijavil in ničesar ni bilo treba reči, ker je imel kvalifikacije, izkušnje iz dela v zavarovanju, marsikaj je vedel o tem,« je povedal o Simonu Vrhuncu. O znanstvu z nekdanjim zdravstvenim ministrom Borutom Miklavčičem pa je Zemljarič povedal, da sta »rastla skupaj dolgo časa, sem mu pomagal, ko sem z očetom bil še prijatelj, ko sem delal v Socialistični zvezi, oče je bil direktor enega podjetja takrat in smo sodelovali s podjetji in takrat sem tudi Boruta spoznal in pomagal, da je šel v šole in sva delala v Kliničnem centru skupaj.  Pozneje smo se malo odtujili, sam sem drugo delo delal, z njim komuniciram še vedno, ampak kaj več pa ne.« Na vprašanje Jelke Godec, ali je Miklavčiču svetoval, ko je bil minister, je Zemljarič odvrnil, da mu je največ svetoval, ko je bil zaposlen v kliničnem centru, saj je bil njegov pomočnik. »Sicer pa mu kaj posebnega gotovo nisem svetoval, sva pa dolgoletna prijatelja in sva se marsikaj pogovarjala, je pa mislil, da pozna zadeve in da ne potrebuje mojih nasvetov, tako da me tudi ni spraševal,« je ob tem povedal.

Na vprašanje o tem, ali je registriran lobist, je Zemljarič odvrnil da ni, da pa je neregistriran lobist. »Komisija za preprečevanje korupcije me je enkrat obravnavala, ker sem šel z nekimi predlogi, ker vodim neko podjetje, k ministru za gospodarske dejavnosti in mu priporočal, če bi se ministrstvo k projektu priključilo in sprejelo, in so to prijavili, a nič opravili iz tega,« je povedal Zemljarič. Ob dodatnih vprašanjih predsednice preiskovalne komisije glede lobiranj, pa se je vmešal odvetnik, ki je dejal, da je njegova stranka podala o tem več kot izčrpen odgovor in da je nepotrebno, da se ga dodatno obremenjuje.

Predsednica komisije je z vprašanji o lobiranjih vseeno nadaljevala, predvsem jo je zanimalo, ali je Zemljarič kadarkoli lobiral v zdravstvu ali pa za katerekoli drugo zadevo, pri čemer je Zemljarič dejal, da ne. »Ne izključujem pa tega, da sem marsikomu svetoval, še danes sem neprestano izpostavljen in ljudje me sprašujejo to, ono, tretje, in jim svetujem v okviru poznavanja problema, predvsem pa nisem svetoval za denar in kakšne druge umazane posle,« je ob tem povedal Zemljarič in dodal, da »ničesar nisem dobil za lobiranje oz. za ta spraševanja doslej.«

Na vprašanje, če dela humanitarno, je Zemljarič odvrnil pritrdilno in podkrepil svojo izjavo  rekoč, da »pomagam podjetjem in ljudem, ki hočejo razvoj in napredek in ki hočejo nekaj narediti, ne pa kakšne umazane igre.« Ko ga je predsednica komisije Jelka Godec vprašala, kakšne umazane igre ima v mislih, pa je Zemljarič odvrnil, da ima svojo oceno o tem in da tega na  komisiji ne bi obravnaval.

V nadaljevanju je predsednico komisije zanimalo delo Janeza Zemljarič v času SDV, pri čemer je Zemljarič dal natančen podatek, da je bil v Službi državne varnosti od 1.1.1974 do 9.5. 1978.

Na vprašanje predsednice komisije Jelke Godec o tem, kaj ve o zamejski družbi KB 1909, je Zemljarič odvrnil, da na žalost ničesar: »S temi podjetji nisem posloval, me niso iskali, me niso vabili, nisem bil v nobenih poslovnih stikih, za nikogar ne morem reči nič. To povem popolnoma iskreno.«

Na vprašanja o Saftiju je Zemljarič najprej vprašal, ali gre to za slovensko-italijansko podjetje, nato pa navedel, da »smo se s tem nekaj časa ukvarjali, še ko sem bil v SDV, preverjali smo nekatere poteze, ki so jih vlekli. Žal so se dosti držali zaprto.« Glede lastništva je povedal zgolj toliko, da ve, da je bila lastnica ljubljanska banka in pa tudi nekateri primorski Slovenci. »Kdo od tujcev, pa ne vem,« je zatrjeval. Dodal je še, da je bil sam zelo rezerviran do tega podjetja in njihove dejavnosti »in smo zato malo kontrole nad njihovim delom in njihovim financiranjem poskušali izvajati.« »Ne vem pa, kdo je financiral Safti. To, kar govoričijo nekateri, je neumnost. SDV ni imela denarja za tuje podjetje in tuje lumparije, če pa je to kdo vedel, pa mi nismo vedeli in ne mogli tega obravnavati, tako kot se sedajle vidi pri zadnjem podvigu, ki ga razčiščujemo. Govorim o tem perzijskem denarju, ki je šel preko ljubljanske banke. O tej milijardi dolarjev. O tem sem izvedel takrat kot velika večina Slovencev oz. vsi Slovenci,« je na seji dejal Zemljarič.

Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije, ali je bil Safti res v lasti SDV, je Zemljarič odvrnil, da je to »čisto navadna laž in kleveta.«  »Povedal sem prej, SDV ni imel denarja in mu ga nihče ni dal in ga nikjer ni mogel dobiti za financiranje slovenskih firm v tujini ali pa tujih firm. Vsaj ne, ko sem bil jaz tam,« je zatrjeval Zemljarič. In še enkrat »absolutno zanikam, da je bila SDV lastnik Saftija.« Na vprašanje, ali je Safti še živ, je Zemljarič odvrnil, da ne ve in da se ga preveč sprašuje ter da je že 25 let od tega, odkar je Safti delal. Je pa Zemljarič povedal, da je slišal za podjetje Proteus, vendar pa nikogar ne pozna tam in ne ve, s čim se podjetje ukvarja. Podjetje pa pozna, ker »berem časopise in spremljam to.« Tako Zemljarič tudi kakor ničesar ni vedel o tem, da je bilo podjetje Proteus ustanovljeno v Luksemburgu, prav tako ni vedel ničesar o tem, da je Proteus nato postal VegaFinanz in da je bil VegaFinanz lastnik Marc Medicala. Na vsa vprašanja v zvezi s tem je dejal le: »Vprašajte to tiste, ki so podpisali ustanovitev,«  in da » če so imeli na črno podjetja, so to skrivali in mi nismo vedeli.«

Na ponovljeno vprašanje predsednice komisije, ali je v času, ko je bil politično vpet in ko je bil direktor SDV seznanjen z delovanjem Saftija, KB 1909 in ustanavljanjem drugih podjetij, pa je Zemljarič ponovil, da ne.

Je pa Zemljarič povedal, da so v SDV spremljali podjetja ne samo v Italiji, tudi drugod, pri čemer pa so po njegovih besedah »oni prihajali k nam, spraševali, preverjali stvari, to sodelovanje je bilo, a se ni nikoli kaj posebnega izpeljalo ali realiziralo.« Opozoril je tudi, da so imeli posla z jugoslovansko ekonomijo, ne pa z obravnavanjem poslov v tujini. »Smo bili v velikih težavah, izvoz ni šel, kriza je bila, finance so bile zlomljene in tako dalje. Ustanavljanje podjetij ni stvar federacije, mi nismo imeli okrog tega nobenega posla, se pa v Sloveniji tudi nisem ukvarjal s tem,« je še dejal ob vprašanjih glede poslovanj podjetij.

Na navedbe Jelke Godec o tem, da se govori, da je najbolj obveščena oseba v Sloveniji, in da je tudi v času, ko je bil v SDV, bil najbolj obveščen, pa je Zemljarič ponovil, da za Safti ni bil, da pa je res »marsikaj vedel, pomagal, če je bilo treba, ukrepal, če je bilo narobe kaj, pri Saftiju pa na žalost ne. Ker smo jih imeli malo na »spremljaj«. Rezultatov pa ni bilo, ker nismo nikogar mogli spraviti pred sodišče in nikamor drugam, ker nismo imeli dokazov.«

V nadaljevanju zaslišanja je Jelko Godec še zanimalo, ali je Zemljarič imel informacijo, koliko denarja je odteklo iz Slovenije in se vrnilo v Slovenijo po drugih kanalih? »O tem vam ne morem dati nobenega konkretnega podatka. Da je tega nekaj bilo, sem slišal, mi kaj več nismo konkretno v zadnjih letih naredili. Več pa ne poznam. Govorilo se pa je, to dobro vemo vsi, čuda,« je odvrnil.

Jelko Godec je zanimalo tudi, ali Zemljarič pozna Daria Zuppina, člana uprave KB 1909, preko katerega naj bi Zemljarič vedel za vse posle omenjenega podjetja, pa je zgolj odvrnil, da se ga ne more spomniti. Zemljarič ne pozna niti vodje Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana. »Slišal sem že to ime, a ga ne poznam, tudi ga nisem videl v življenju in nisem imel nobenega kontakta z njim,« je dejal.

Na vprašanje o tem, kaj misli o preplačilih v zdravstvu, pa je Zemljarič odvrnil, da gre za umazane zadeve. »Že dolga leta o tem govorimo, pa nobene intervencije, da bi to počistili, da bi odkrili tiste, ki so to naredili, ker se ve, kdo je to naročal, kdo je plačal. Ve se za vsako bolnišnico, kdo je kaj naročal in kdo je kaj plačal,« je dejal Zemljarič in dodal, da ne ve, zakaj se je to počelo ter da bi morala policija to vprašati tiste ljudi, ki so to delali in ki to še delajo.

»Policija, NPU bi morali delati, niso pa delali, v nekaterih primerih, ko jim ne bi bilo treba, pa so delali. In zato morajo sedaj na žalost delo policije opravljati preiskovalne komisije. Na žalost,« je dejal Zemljarič.

Na vprašanje predsednice komisije, ali je Zemljarič imel vpliv v njegovih časih v SDV oziroma ali se je to dogajalo, da je denar odtekal iz zdravstva v zasebne žepe ali pa na tuja podjetja, pa je Zemljarič dejal, da ne. »Razen kakšne poulične govorice, do česa resnega pa nisem nikoli prišel, ker bi gotovo šli v ukrepanje,« je povedal in na koncu zaključil, da želi, da komisija zadevo pripelje do konca.