Novič tudi po odločitvi ustavnega sodišča ostaja v priporu

Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo obrambe na podaljšanje pripora za Milka Noviča, aprila obsojenega zaradi umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Odločitev ustavnih sodnikov je za Dnevnik potrdil tudi Novičev zagovornik Žiga Podobnik, ki mu sklepa sodišča zaradi dopusta še ni uspelo preučiti.

[su_box title=”Ustavni sodnik Klemen Jaklič: Gre za nepopravljiv poseg v človekovo svobodo!”]O omenjeni odločbi je sicer glasovalo sedem ustavnih sodnikov, med katerimi je proti odločbi glasoval ddr. Klemen Jaklič, ki je prispeval tudi odklonilno ločeno mnenje. Kot je uvodoma zapisal ddr. Jaklič, v primeru, ko gre za tako hud poseg v človekovo svobodo, kot je odvzem prostosti, pogoj »težko popravljivih posledic« ni oz. ne bi smel biti vprašljiv. Odvzem prostosti je namreč eden najhujših možnih posegov v človekovo svobodo in s tem v človekove pravice. Gre torej za poseg, ki je že sam po sebi nepopravljiv, saj noben denar ne more popraviti škode, ki je s tem nastala. Ddr. Jaklič se ob tem sklicuje tudi na odločanje ustavnih sodišč drugod po svetu, denimo v Nemčiji, kjer je Zvezno ustavno sodišče v ZRN že leta 1958 prvič razsojalo o tem in od tedaj vztraja na stališču, da gre pri odvzemu prostosti za nepopravljivo ali težko popravljivo posledico, medtem ko slovensko ustavno sodišče zavzema povsem drugačno stališče. Ker gre v tem primeru predvsem za učinkovito varstvo pravice same, subsidiarna vloga ustavnega sodišča ne bi smela biti večja vrednota od varstva pravice. Zato ddr. Jaklič meni, da gre pri takšnem tehtanju med tema ustavnima vrednotama za nasprotje z ustavnim načelom sorazmernosti, to pa pomeni tudi kršitev ustave. Kot meni ddr. Jaklič, je šesterica ustavnih sodnikov radikalno ozko zastavila standard »očitnosti«, kar v praksi odvzame pravico, ki ustava daje državljanu ob izredni obravnavi primerov, kjer je prišlo do očitne kršitve ustave – takšna »pravica« ni več pravica, opozarja sodnik. Ob tem opozarja tudi na drugi sklep o priporu, kjer se v nekaterih ključnih delih standard obrazložitve še zniža, celo tako, da direktno krši same citirane evidenčne stavke iz odločbe US o prvem priporu lani »in to na način, ki je tako očiten, da ne potrebuje nasprotnega dokazovanja, ker /…/ že ’vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja, izključujejo vsako možnost drugačnega sklepa.’« Opozarja tudi na ponovitev vsebinsko praznih in navideznih »obrazložitev«, ki so v resnici zgolj goli splošni zaključki. »Kjer pa konkretne obrazložitve sploh ni, tudi nasprotno utemeljevanje ni mogoče, kar je natančno standard »očitnosti« (v zvezi s pravico do obrazloženosti), kot ga opisuje večina.« Namreč, v pritožbi je naveden tehten vsebinski argument, da je bila po prvi izpustitvi dr. Noviča iz pripora zaslišana nemška izvedenka balistične stroke, ki je v nasprotju s slovenskim izvedencem izpričala, da je glede na najdene delce prav tako možno, da ti izvirajo iz kontaminacije in ne iz kaznivega dejanja. To naj bi tudi dodatno omajalo »utemeljen sum« (ustavni standard za pripor), ki je v času prvega pripora temeljil ravno na omenjenem nasprotnem mnenju slovenskega izvedenca. To dejstvo je obramba vselej izrecno izpostavljala, vendar prvostopenjsko sodišče v svojem sklepu tega dejstva sploh ni omenilo. V zaključku ločenega mnenja ddr. Jaklič meni, da je z vidika ustave problematično tudi to, da se je na odločanje o tej zadevi čakalo kar tri mesece, medtem ko številna ustavna sodišča po svetu v ustavnih pritožbah zoper pripor odločajo v izjemno kratkih, vnaprej predpisanih rokih, tudi v 48 urah. »Ob tako vsebinsko praznem sklepu, kot pa je ta, je takšno postopanje še toliko manj razumljivo. Pri ljudeh, ki so obenem avtorji in naslovniki ustave, pušča vtis neobčutljivosti njenega varuha za najbolj urgentne, nepopravljive posege v človekovo svobodo.« Če bi vsaj takšen sklep, kot ga je US sprejelo, to sprejelo v roku nekaj dni, vse ostalo pa je dodatna kršitev ustave. Kaj reči ob tovrstnih navedbah ddr. Jakliča? Morda to, da že sama prvostopenjski sklep o obsodbi dr. Noviča za umor kaže na sprevrženost in spolitiziranost slovenskega sodstva, medtem ko se »mainstream« večina na US naslanja na udobne in že utečene prakse, ki povsem ignorirajo človekovo dostojanstvo. Povedano drugače: v mentaliteti povprečnega slovenskega pravnika je še vedno močno navzoč totalitarizem, za katerega smo mislili, da je bil premagan že leta 1990, a je očitno vedno bolj živ.[/su_box]

Noviča so priprli kmalu po umoru decembra 2014 in vse od začetka se je obramba borila, da bi ga izpustili na prostost. Za priporni razlog ponovitvene nevarnosti namreč ni videla nobenega utemeljenega razloga. Poskušala je tako na prvostopenjskem kot na višjem sodišču, nazadnje pa še na ustavnem.

Ustavni sodniki so primeru prvič odločali lani poleti, ko so ugodili pritožbi odvetnikov. Okrožnemu sodišču so naročili, naj o tem še enkrat razmisli, a je bila nova odločitev tako okrožnega kot višjega sodišča ponovno enaka, spominja Dnevnik.

Odvetniki so nato znova vložili novo ustavno pritožbo, a je še pred njihovo odločitvijo okrožna sodnica sama odpravila pripor. To je storila po zaslišanju nemškega balističnega izvedenca. A je aprila, ko je bil Novič obsojen na 25 let, pripor znova odredila. Odvetniki so nemudoma vložili novo ustavno pritožbo in predlagali združitev s prejšnjo. Pritožbo so ustavni sodniki zavrgli, po neuradnih informacijah Dnevnika je glede takšne odločitve ustavnega sodišča ustavni sodnik Klemen Jaklič spisal ločeno mnenje. (sta/ured)