Kanadčani danes slavijo 150-letnico konfederacije
Kanadčani bodo danes s proslavami in protesti obeležili 150. obletnico združitve britanskih kolonij v eno z imenom Kanada. Britanski parlament je 1. julija 1867 potrdil zakon o britanski severni Ameriki, ki je v en dominion združil tri oziroma štiri province, Novo Škotsko, Novi Brunšvik in Kanado, ki sta jo tvorila Ontario in Quebec.
Vse skupaj je dobilo ime Kanada, ki je ostala britanska kolonija skoraj do danes. Kanada je namreč šele leta 1982 dobila pravico, da spreminja svojo ustavo brez Velike Britanije. Britanska kraljica, ki je uradno še vedno suveren Kanade, je zakon o “podomovinjenju” ustave podpisala 17. aprila 1982.
Kanada ima danes deset provinc in tri teritorije. Nazadnje se je leta 1999 od Severozahodnega teritorija odcepil Naunavut. Letos 375. obletnico ustanovitve slavi mesto Montreal, ki je tako starejše od države, če je leto 1867 možno šteti za trenutek državnosti.
O 1. juliju 1867 se govori kot datumu ustanovitve kanadske konfederacije, čeprav je država dejansko urejena federalno in ne konfederalno. Izraz konfederacija tako le označuje politični proces, ne pa državno obliko.
Ozemlju prvih evropskih naselbin je sprva vladala Francija, po nekaj vojnah so ji ozemlja odvzeli Britanci, frankofonska dediščina pa ostaja živa v Quebecu.
Kljub temu na praznovanja, za katera bo Ottawa porabila pol milijarde dolarjev, ne bo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ampak pride britanski princ Charles s soprogo Camillo. Kanada je ostala zvesta britanski kroni tudi, ko so se kolonije na jugu nasilno odcepljale in je na sever prebegnilo veliko lojalistov. Ti so potem ustanovili provinco Novi Brunšvik.
Slavili pa bodo večinoma le potomci priseljencev in priseljenci, ker gre staroselcem dogajanje močno na živce in trdijo, da se s tem zanemarja več kot 10.000 let njihove kulture. V Vancouvru in okolici zato praznovanja označujejo s številko 150-plus.
Ob praznovanju 150. obletnice konfederacije bodo potekali tudi protesti aktivistov proti nekoč izkoriščanju in danes še vedno zanemarjanju staroselcev.
Prvi premier Kanade je bil John Macdonald, ki se je javno hvalil z velikimi proračunskimi prihranki na račun stradanja domorodnega prebivalstva. Določeni politiki so še v 20. stoletju aktivno pozivali k iztrebljenju staroselcev, južnoafriški belci pa so se prihajali v Kanado učit, kako sestaviti sistem apartheida na podlagi izkušenj z Indijanci, ki jim v Kanadi pravijo “prva nacija”.
Pri nasilju nad domorodci, med drugim odvzemanju otrok staršem, so aktivno sodelovale tudi krščanske cerkve. (sta)