Znana slovenska slikarka Patricija Simonič se tokrat predstavlja s knjižnim delom Trženje duše

Patricija Simonič, umetnica poduhovljenega, ki na življenje gleda v luči nadzemeljskega, veliko časa namenja umetnosti kot slikarka in razmislekih o slednji kot občudovalka. Po svoji profesiji ekonomistka, se uveljavlja kot svojevrstna raziskovalka na področju postmodernega marketinga v aspektih filozofske discipline. Tokrat napoveduje izdajo knjige z naslovom Trženje duše, ki jo je napisala, in bo kmalu izšla v sodelovanju z založbo Frontier knjižna zbirka. Avtorica želi s tovrstno monografijo ustvariti način podpore razvoju in prezentaciji umetnosti v gospodarskem okolju in se tako slednje loteva bolj trženjsko. Vsebina knjige bo osredinjena na postmoderna marketinška razmišljanja, filozofije, strategije in taktike marketinga ter ostale adekvatne vidike, ki izhajajo iz družbe in vplivajo na zaznavanje vrednosti ter pomen umetnosti na trgu. Umetnica povezuje umetnost in poslovni svet na medsebojno odvisen način, ki ne škodi njuni avtonomiji in identiteti.

Simoničeva vzporedno deluje kot vizualna umetnica na področju likovne umetnosti, slikarstva in kiparstva, ter sodeluje na številnih skupinskih in samostojnih razstavah. Njena najbolj znana slikarska dela se ponašajo z naslovom Ona. Omenjeni  opus del  je bil že večkrat predstavljen doma in v tujini. V letu 2013 je oblikovala tudi poznano slovensko skulpturo Dečka miru, slovenskega prinašalca Ognja miru in ljubezni, ki ga je leto pozneje prejel papež Frančišek v Vatikanu, simbolično, z željo naj njegov pontifikat zaznamuje prizadevanje za mir na svetu. Keramična skulptura Dečka miru se nahaja v Vatikanskem muzeju. Istega leta je bila postavljena še bronasta izvedba Dečka miru z namenom sprave slovenskega naroda in stoji ob vhodu v NOB park na Trnovem pri Gorici. Oba projekta sta potekala v sklopu delovanja Mednarodne mirovniške fundacije Beli golob. Patricija Simonič je tudi avtorica cikla slikarskih del Križevega pota in oltarne slike z motivom sv. Bernarda, ki si jih lahko ogledamo v grajski kapeli iz 17. stoletja v kraju Pernovo pri Žalcu. Med njena zadnja dela štejemo še obširnejši sakralni cikel del Nadangelov, slovito Zadnjo večerjo in več portretov Marije, ter figure ženskega lika iz ustvarjalnega opusa del Ona.