Zadeva Patria državo stala nekaj več kot 95.000 evrov, moralna in osebna škoda krivo obsojenih pa je neizmerna!

Zadeva Patria, ki se je končala z zastaranjem zoper vse tri obdolžene, je državo stala 95.218 evrov. Od tega bo večji del stroškov, 95.210 evrov kril sodni proračun, osem evrov pa neposredno državni proračun, so pojasnili na Okrajnem sodišču v Ljubljani.

[su_box title=”Knjiga OD NAGODETA DO JANŠE. Kronika novodobnega montiranega sodnega procesa Patria.”]Izvensodnim povojnim pobojem kot manifestaciji absolutne komunistične oblasti so se kasneje pridružili še politično montirani sodni procesi, ki so za sabo prav tako puščali trupla tistih, ki so si upali pokazati drugačen svetovni nazor ali je oblast v njih prepoznala morebitno politično opozicijo v prihodnosti. Nagodetov proces iz leta 1947 je bil javni politični proces, v katerem so po petnajstih dneh farse na ljubljanskem sodišču tri obtožene: Črtomirja Nagodeta, Ljuba Sirca in Borisa Furlana, obsodili na smrt s streljanjem. Sirc in Furlan sta bila kasneje pomiloščena in sta dobila »samo« 20 let zaporne kazni, Nagodeta pa so mesec dni po obsodbi, 12. septembra 1947 ustrelili. Komunisti so mrtvega Nagodeta zagrebli na neznani lokaciji in tako za vse večne čase oskrunili pietetni spomin nanj. Več TUKAJ.[/su_box]

Iz sodnega proračuna se bodo po navedbah sodišča krili stroški tolmačev, prič, vročevalcev, izvedencev in odvetnikov, neposredno iz državnega proračuna pa stroški zamudnih obresti za sodne takse.

Zadeva Patria se je končala z zastaranjem zoper vse tri obdolžene – Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča – zato v tem primeru stroške postopka in stroške obdolženih krije državni proračun.

Sojenje v zadevi Patria se je začelo leta 2011 in se dve leti pozneje končalo z obsodilno sodbo, ki sta jo potrdili še višje in vrhovno sodišče, Janša, Krkovič in Črnkovič pa so morali po pravnomočnosti zadeve na višjem sodišču v zapor.

Pritožili so se na ustavno sodišče, ki je aprila 2015 soglasno razveljavilo obsodilne sodbe in zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče. Krkovič in Črnkovič sta bila kmalu po objavi sodbe izpuščena na prostost, Janši pa je na prostosti že bil, saj so ustavni sodniki decembra 2014 do končne odločitve zanj zadržali izvajanje sodbe.

Zadeva je tako znova romala na ljubljansko okrajno sodišče, ki jo je v ponovljenem postopku zavrglo zaradi zastaranja. Janša se s takim sklepom ni strinjal, zato se je pritožil na ljubljansko višje sodišče, ki je konec novembra 2015 pritožbo zavrnilo. Pritožil se je še na vrhovno sodišče, ki pa odločitve o zastaranju ni spremenilo.

Janšev odvetnik Franci Matoz je za medije povedal, da bo Janša v omenjeni zadevi vložil odškodninsko tožbo. Slednjo še pripravljajo, zato podrobnosti o njej še ne more povedati, prav tako ne višine zneska, ki ga bo zahteval. (sta/ured)