Temu se reče uspeh: za most na Pelješac tudi uradno 357 milijonov evrov evropskih sredstev
Evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu in hrvaška ministrica za regionalni razvoj in sklade EU Gabrijela Žalac sta danes v Bruslju podpisali dogovor o sofinanciranju izgradnje mostu na polotok Pelješac in dovoznih cest. Za slovenske razmere zveni morda neverjetno, a EU bo enega največjih infrastrukturnih projektov na Hrvaškem sofinancirala s 357 milijoni evrov.
Cestna povezava do Dubrovnika in skrajnega juga Dalmacije ne bo več potekala prek ozemlja Bosne in Hercegovine oz. območja Neuma. Komisarka Cretu je ob podpisu pogodbe dejala, da “Evropska komisija dobesedno gradi mostove” ter da je projekt postavitve mostu na Pelješac ob Neumskemu zalivu primer predanosti Bruslja odpravljanju ovir, združevanju območij držav in zbliževanju ljudi. “Vem, kako tudi hrvaški državljani čakajo na ta most, in me veseli, da bo EU s svojimi skladi sodelovala pri novem poglavju hrvaške zgodovine,” je izjavila.
Na Hrvaškem ocenjujejo, da bodo z novim mostom skrajšali čas potovanja po cesti med Splitom in Dubrovnikom za polovico. Izognili se bodo dvojnemu prehodu državne meje, kar bo tudi olajšalo in pospešilo pretok ljudi in blaga na tej poti. Projekt vidijo v kontekstu izpolnjevanja pogojev za uveljavitev schengenskega pravnega reda na vzhodni in južni meji.
EU bo s kohezijskimi sredstvi financirala 85 odstotkov projekta, ki je ocenjen na 420 milijonov evrov. Most med celino in polotokom Pelješac bo visok 55 metrov in dolg 2,4 kilometra. Imel bo štiri vozne pasove. Sredstva bodo porabili tudi za izgradnjo in posodobitev približno 30 kilometrov cest, vključno z osemkilometrsko obvoznico pri Stonu blizu stičišča polotoka s celino. Na Pelješcu bodo morali graditi tudi cestne predore, mostove in viadukte, dela naj bi dokončali do konca leta 2022, so zapisali v današnjem sporočilu iz Bruslja.
Hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković je danes napovedal, da bo prihodnji teden z investitorjem, javnim podjetjem Hrvatske ceste, podpisal finančno pogodbo o nepovratnih sredstvih. Omenil je, da so v javnem podjetju konec maja objavili drugo fazo razpisa za izbiro izvajalcev, ki bo odprta do srede julija. V prvem krogu se je prijavilo 12 podjetij, osem pa jih je izpolnilo pogoje za drugi krog, je razkril.
“Če ne bo pritožb in nepredvidljivih dogodkov, bomo lahko septembra že imeli izvajalca del, jeseni pa se bodo dela na mostu tudi začela,” je danes za hrvaški radio povedal Butković. Ocenil je, da politična nestabilnost v državi zaradi morebitnih novih predčasnih parlamentarnih volitev ne bo ustavila izgradnje mostu.
Dela na mostu na Pelješac je že pred parlamentarnimi volitvami oktobra 2007 slovesno odprla takratna hrvaška vlada pod vodstvom Iva Sanaderja. Čeprav je bil rok za izgradnjo mostu do največjega dalmatinskega polotoka 12. maj 2012, so bila opravljena le manjša pripravljalna dela. Gradbišče so medtem nekajkrat odprli in zaprli, most na Pelješac pa je bil vroča tema pred vsakimi volitvami. Nekdanja levosredinska vlada Zorana Milanovića je zaradi pomanjkanja denarja za nekaj časa projekt celo opustila, a so v okvirju pogovorov z Brusljem most znova uvrstili na dnevni red.
Že napoved o gradnji je prav tako odprla spor o meji med Hrvaško in BiH, ker mora biti most najmanj 500 metrov oddaljen od državne meje. Sporno ozemlje, ki si ga lastita obe državi, predstavljajo skrajni zahodni del polotoka Klek, ki leži med obalo in Pelješcem ter zapira Neumski zaliv, ter dva otočka pred južno obalo Kleka.
Državi sta lani dosegli dogovor, da bo Hrvaška most lahko zgradila, če bo omogočala nemoten morski prehod BiH. Pred tem sta se Zagreb in Sarajevo dogovorila za izgradnjo mostov čez reko Savo pri Slavonskem Brodu in Novi Gradiški, ki sicer nista bila prednostna projekta za Hrvaško, bosta pa prispevala k bolj sodobni avtocestni povezavi BiH z EU. (sta)