Janez Janša v Vrhpolju: Pogum (pri zavednih Slovencih) ne izgine, ampak se pojavi pri vsaki generaciji, ne glede na to, kako hude preizkušnje pridejo!

»Vsako leto prihajamo v Vrhpolje zato, ker iščemo ta državljanski pogum, ki je živel med temi hišami in ulicami pred šestindvajsetimi leti, kajti živimo čas, ko ga močno potrebujemo,« je dejal slavnostni govornik Janez Janša.

Slavnostni govornik Janez Janša je na prireditvi Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve »Ponosni na Vrhpolje«, kjer se je vojna za samostojno Slovenijo začela dan prej, uvodoma dejal, da v ta kraj prihajamo vsako leto, da se spominjamo državljanskega poguma Vrhpoljcev, »ki so tukaj praktično goloroki zaustavljali oklepno moč agresorske Jugoslovanske armade.«

Po njegovih besedah je bilo v tistih trenutkih vse na kocki, danes pa časi niso ravno usodni, so pa prelomni, je dejal Janša in napovedal, da se bo tako pri nas kot v evropskem okolju v bližnji prihodnosti dogajalo marsikaj. »Izginila je tista gotovost, s katero smo še pred nekaj leti verjeli, da bo generacijam, ki prihajajo, v vsakem primeru bolje, kot je bilo generacijam, ki smo danes aktivne,« je poudaril in dodal, da prihajamo v Vrhpolje po tisti državljanski pogum, ki je bil tukaj pred šestindvajsetimi leti, ker ga potrebujemo.

[su_box title=”PREBERITE ŠE TO”]MALO ZNANA DEJSTVA, A VELIKA SRAMOTA! Milan Kučan tik pred in med vojno za Slovenijo: metal bi sladkor v tanke, gledal je fuzbal in zabavljal o kremšnitah!?! Več TUKAJ.[/su_box]

Predsednik SDS je izrazil prepričanje, da pogum ne izgine, ampak se pojavi pri vsaki generaciji, ne glede na to, kako hude preizkušnje pridejo. Izpostavil je dejstvo, da je na svetu mnogo narodov, ki nimajo svoje države, in kot primer navedel Katalonce, ki želijo lastno državo, čeprav jim najbrž v Španiji ni tako težko, kot je bilo nam v Jugoslaviji.

»Imamo zgodovino, ki gre preko stotine generacij in preko vekov časa, in skozi to zgodovino je slovenski narod izoblikoval svojo identiteto, svoj jezik, svojo pisavo, svojo kulturo, svojo vero in postave in danes Slovenci, vsaj v glavnem, vemo, kaj smo,« je dejal Janša, ki je dodal vprašanje, ali to, kar smo, tudi hočemo ostati in ali se zavedamo izzivov, ki so pred tem vprašanjem. Janša meni, da danes manjka zavesti in državljanskega poguma, ki je Slovenijo preveval pred šestindvajsetimi leti.

Jugoslovanska armada je pred napadom razmišljala o tem, da bodo dolge vrste Slovencev, ki bodo bežali v Italijo in Avstrijo, ovirale prodor oklepnih kolon. »Stojimo na mestu, kjer smo Slovenci dokazali ravno obratno,« saj je še pred poveljem, ki samostojna Slovenija še ni bila razglašena, prišlo do spontanega odpora, je pojasnil Janša. »Zaradi tega dejstva, dokler bom živ, ne bom prenehal prihajati na tista mesta, kjer se je to zgodilo, in se pozdravljati z ljudmi, ki so takrat odločili o usodi Slovenije.«

Janez Janša je spregovoril tudi o odločitvi za samostojno državo, glasovanju na plebiscitu, sprejemanju zakonov, nekaterih tudi s pičlo večino, saj so politiki iz vrste stare nedemokratične strukture osamosvojitvi nasprotovali, kar pa vse skupaj ne bi veljalo nič, če se Slovenci kot narod takrat ne bi uprli. Na slovesnost ob razglasitvi samostojne države so bili vabljeni vsi znani tuji državniki, prišel ni nihče. »Tudi tisti, ki so bili v intimnih simpatijah z nami, tega takrat javno še niso upali pokazati,« je spomnil takratni minister za obrambo.

Janša po pretečenem času od takrat v tem vidi tudi dobre plati: »Slovenija pri osamosvojitvi ni imela nobenega sponzorja, nikomur nismo nič dolžni,« za razliko od nekaterih drugih držav na Balkanu. Premalo se zavedamo, da smo »Slovenci suveren narod, ki je dobil lastno državo na podlagi lastnega truda, lastne krvi in z lastnimi močmi,« je poudaril Janša. Zato je nerazumljivo, da se vedno pogosteje na javnih prireditvah pojavljajo simboli vojske, ki nas je napadla, ljudje govorijo, da je bilo včasih bolje in za vse težave krivijo nastanek samostojne države. »Če bi želel kdo rad nazaj, gre vedno lahko v Beograd, zaprosi za tisto plačo, za tisto pokojnino, za tisto socialno podporo in mislim, da bo čez dva dni prišel nazaj,« je bil jasen Janša.

»Ob tem, ko je bil slovenski narod na plebiscitu in ko smo branili Slovenijo, zelo enoten, slovenska politika ob tem ni bila enotna, bila je razcepljena,« je dejal Janša in spomnil na znane floskule levičarjev, da bomo jedli travo, da je osamosvojitev samomor, da to ni njihova intimna opcija. Iz tega izhajajo težave, ki jih čutimo danes, saj so tisti, ki so samostojni Sloveniji nasprotovali, Slovenijo olastninili in izkoriščali. Mladi odhajajo v tujino, Slovenija je 9 najstarejša država na svetu. »Če omeniš družinsko politiko, da je treba več vlagati v to, da nas bo več in da bo narod rastel, se to razglasi za nekaj predmodernega in se v proračun zapiše 130 milijonov za t. i. integracijo migrantov iz tujerodnih okolij,« je pojasnil Janša.

Predsednik SDS pa je ponovno opozoril tudi nedavno ugotovitev pranja denarja preko NLB, ki šel za financiranje teroristov. »Ugrabili so nam državo, ne samo zato, da so nekateri bogato zaslužili, ampak so ob tem ogrožali tudi varnost Slovenije v Evropi in svetovni mir.« Nič se ni zgodilo, pravijo, da ni bilo nobenega kaznivega dejanja in šele leta bodo pokazala, za kaj vse so bile zlorabljene slovenske finančne in državne strukture. Po Janševih besedah vsako leto prihajamo v Vrhpolje zato, »ker iščemo ta državljanski pogum, ki je živel med temi hišami in ulicami pred šestindvajsetimi leti, kajti živimo čas, ko ga močno potrebujemo.«

Svoboda in samostojna, svobodna domovina je nekaj, kar je izziv za vsako generacijo. »Pred šestindvajsetimi leti cilj ni bil dosežen enkrat za vselej,« je dejal Janša. Ta cilj je potrebno razumeti, braniti in ohranjati. Predsednik SDS je izrazil prepričanje, da je vsakdo v zadnjih letih bil kje po svetu, sam je bil na vseh celinah, in bolj kot potuješ, spoznavaš druge kraje, običaje in ljudi, spoznavaš, da »tako čudovitega koščka, kot je Slovenija, praktično ni nikjer drugod.«

V časih, ko smo ponekod močno zatavali, si moramo te slike priklicati pred oči, meni predsednik SDS. »Prvič zato, da vemo, kaj smo. Drugič, da vemo, kaj imamo. In tretjič, da vemo, da si je za to vredno prizadevati, da je to potrebno tudi braniti,« je pojasnil. Janez Janša verjame v optimistično prihodnost Slovencev, ker je prepričan, da so generacije, ki so bile rojene po tem času, ravno tako domoljubne, kot so bile tiste, ki so bile na preizkušnji pred šestindvajsetimi leti.

Slavnostni govornik se je ob koncu zahvalil vsem, ki aktivno delujejo v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve, ki je ključnega pomena, da dosežemo tisto normalnost, za katero smo verjeli, da bo prišla, ko smo leta 1991 dvignili novo slovensko zastavo. »Potrebujemo aktivne državljane, ki jih ni sram dvigniti slovenske zastave,« je dejal Janša in se zahvalil vsem, ki državno zastavo obesijo ob praznikih pa tudi sicer. »Noben greh ni, če na hiši vsak dan visi slovenska zastava, včasih so rekli, da je to prepovedano, ni prepovedano. Hvala vsem, ki ploskate, ko se zapoje ali zaigra slovenska himna. Povsod po svetu ploskajo in se veselijo, ko se zaigra njihova nacionalna himna. Nam so rekli, da se to ne sme, ne vem zakaj,« je dejal Janša in dodal, da tako prebijamo te blokade, ohranjamo zgodovinski spomin in s tem tudi ohranjamo Slovenijo za prihodnost.