Janez Janša: Nekaterim samostojnost nikoli ni bila opcija, drugi so bili pripravljeni zanjo dati vse!

Občinski svet občine Grosuplje je sprejel odločitev, da se glavna mestna vpadnica poimenuje po očetu slovenske samostojnosti dr. Jožetu Pučniku. Slavnostne otvoritve ceste, ki je potekala na dan državnosti, so se udeležili predsednik SDS Janez Janša, evropski poslanec dr. Milan Zver s soprogo dr. Andrejo Valič Zver, predsednico Inštituta dr. Jožeta Pučnika, sin dr. Jožeta Pučnika Gorazd Pučnik župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in mnogi drugi.

Zbrane je na slovesni otvoritvi najprej pozdravil župan dr. Peter Verlič, ki je izrazil veselje, da je bila odločitev za poimenovanje na občinskem svetu sprejeta soglasno.

[su_box title=”25. in 26. generacija Akademije dr. Jožeta Pučnika prejela diplome”]”Inštitut dr. Jožeta Pučnika, Akademija dr. Jožeta Pučnika, poimenovanja dogodkov in objektov po dr. Jožetu Pučniku so boj spomina s pozabo in boj resnice z lažjo,” je ob podelitvi diplom Akademija dr. Jožeta Pučnika dejal predsednik SDS. Na dan državnosti je v Grosupljem potekala podelitev diplom slušateljem 25. in 26. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika. Zbrane sta pozdravila domači župan dr. Peter Verlič, ki je bil tudi sam nekoč slušatelj Akademije dr. Jožeta Pučnika, in predsednik Občinskega odbora SDS Grosuplje mag. Dušan Hočevar. V svojem nagovoru je predsednik SDS Janez Janša uvodoma parafraziral predsednico Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andrejo Valič Zver, ki je večkrat opozorila, da je pomembno, da pozaba ne zmaga na spominom. Kot je dejal, so obstajale sijajne civilizacije, ki pa svojih dosežkov niso ohranile trajno, saj niso pustile sledi v obliki zapisov in danes o takšnih civilizacijah zgolj ugibamo. Moderni čas je prinesel mnogo tehnoloških dosežkov, zaradi katerih se takšne izgube spomina naj ne bi več dogajale. A dogajanje zadnjih 25 let potrjuje, da je boj spomina proti pozabi še zelo aktualen, saj se skuša z neresnico prikriti tisto, kar se je dejansko dogajalo. Opozoril je, da je pri pregledovanju spletnih portalov o dr. Jožetu Pučniku našel vrsto zapisov, ki so popolnoma lažni. »Nekdo se načrtno ukvarja s tem, da bi bili tisti, ki jim osamosvojitev Slovenije nikoli ni bila njihova intimna opcija, naenkrat zapisani v zgodovino kot tisti, ki so samostojno Slovenijo postavili. Tisti, ki so bili dejansko v prvih vrstah, kot dr. Jože Pučnik, pa bi počasi zbledeli.« Inštitut dr. Jožeta Pučnika, Akademija dr. Jožeta Pučnika, poimenovanja dogodkov in objektov po dr. Jožetu Pučniku so boj spomina s pozabo in boj resnice z lažjo. Dr. Jože Pučnik je bil po besedah Janeza Janše eden redkih posameznikov, ki so bili hkrati teoretiki in praktiki, ki so koncept osmislili in ga tudi uresničevali. Drago Jančar je takrat zapisal, da je razlika med drugimi kandidati za predsednika predsedstva in dr. Jožetom Pučnikom, da imajo ostali nek program, nagovore, propagando in plakate, dr. Pučniku pa gre za stvar. Predsednik SDS je spomnil na mesece pred razglasitvijo samostojnosti, ko država na razglasitev niti formalno še ni bila pripravljena. Takrat je dr. Pučnik sklical sestanek predsedstva Demosa na Brdu in predsednike Demosovih strank pozval k izjasnitvi, ali so dejansko za to, da se Slovenija osamosvoji. »Takrat je dr. Jože Pučnik pokazal, da je dejansko motor slovenske osamosvojitve, nekdo, ki bedi nad tem projektom, angel varuh tega svetega grala, ki ga je slovensko ljudstvo na plebiscitu leta 1990 položilo v roke takratni celotni slovenski politiki,« je dejal Janša. Ob tem je bil kritičen do podpredsednika Demosove vlade dr. Mencingerja in finančnega ministra Marka Kranjca, ki sta prostodušno govorila, da iz osamosvojitve ne bo nič. »Če bi bil takrat na mestu dr. Jožeta Pučnika nekdo drug, potem danes ne bi praznovali dneva slovenske državnosti,« je prepričan Janez Janša, ki dr. Jožeta Pučnika vidi tudi kot človeka, ki je veliko prestal v svojem življenju, ki ga je domovina praktično izgnala, ki je moral še enkrat naredil fakulteto, ker mu diplome niso hoteli poslati in ki je kljub tej izdaji prišel pomagati v najbolj usodnem času in nikoli izpred oči ni spustil edinega cilja – suverene Slovenije. Ob zaključku je parafraziral Simona Gregorčiča: »Če bo vsak od nas storil ne tisto, kar mora, ampak tisto, kar more, potem bo Slovenija čez eno leto po vaši zaslugi bolj takšna, kot si jo je predstavljal dr. Jože Pučnik kot pa tisti, ki mu samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija.« Zbrane je nagovoril tudi sin dr. Jožeta Pučnika Gorazd Pučnik. Kot je dejal, do državnozborskih volitev manjka manj kot leto dni, četrtina volivcev pa je še vedno neodločenih. V tem času lahko po njegovih besedah SDS pričakuje veliko žalitev, kopanja ideoloških prepadov in ustrahovanja. »Tisti, ki ima moč, si želi, da se nič ne spremeni,« je dejal in pozval zbrane k udejstvovanju na poti do sprememb. Predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver je dejala, da je dr. Jože Pučnik v svojem življenju znanje cenil zelo visoko. »Domovina mu je rezala zelo grenak kruh, ko ni hotela priznati potrdila, da je v Ljubljani že diplomiral, ampak je moral ponovno čez ves postopek v Nemčiji,« je spomnila. Prepričana je, da so pred nami odločilni časi, podobno kot pred 25-imi leti: »Stara nomenklatura je odvrgla svoj demokratični plašč in spet kaže svoje zobe. Zato moramo srčno in pogumno stopati naprej po poti največje demokratične slovenske stranke SDS, po poti dr. Jožeta Pučnika.« Dr. Valič Zver je domovini zaželela srečno ob rojstnem dnevu in pogumno naprej, vsem zbranim pa prijetno praznovanje dneva državnosti. Diplome slušateljem 25. in 26. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika sta podelila predsednik SDS Janez Janša in dr. Andreja Valič Zver.[/su_box]

Osrednji govornik je bil poslanec iz domačih logov in predsednik SDS Janez Janša. Njegov nagovor preberite v nadaljevanju:

»Spoštovani,

danes je državni praznik, največji praznik za slovenski narod ter vse državljanke in državljane Slovenije. Ob takšnih praznikih se običajno izgovarjajo lepo doneče visoke besede. Tudi v teh dneh je tako in mnoge od teh besed držijo. Državni praznik, ko obhajamo rojstni dan slovenske države, je tudi priložnost, ko se sprašujemo, kaj bi bilo z nami in ali bi Slovenci sploh obstajali, če ne bi bilo brižinskih spomenikov, če ne bi bilo Trubarja, ko se sprašujemo, kje bi bil danes Maribor, če ne bi bilo Rudolfa Maistra in ko se sprašujemo, ali bi danes sploh praznovali rojstni dan slovenske državnosti, slovenske države, če ne bi bilo dr. Jožeta Pučnika. Če bi bilo tako, da so stvari v zgodovini samoumevne, potem se mi niti teh dogodkov niti teh imen ne bi spominjali. Če bi bila celotna slovenska politika za osamosvojitev, enodušno, potem verjetno tudi osrednje slovensko letališče ne bi nosilo ime po dr. Jožetu Pučniku. Ampak temu ni bilo tako.

Slovenci smo se enkrat samkrat v zgodovini sami, neposredno in dobesedno odločali o svoji usodi, to je bil plebiscit leta 1990. Takrat si je slovenski narod pisal sodbo sam. Ampak eno je odločitev, drugo pa čas in dejanja, zaradi katerih beseda meso postane. Tukaj pa so bile velike razlike. Bili so tisti, ki jim samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija in so bili tisti, ki so bili pripravljeni za samostojno Slovenijo dati vse. Dr. Jože Pučnik je bi na čelu teh drugih. Takrat, ko so nekateri še objokovali razpadajočo Jugoslavijo in trdili, da bomo v samostojni Sloveniji jedli travo, ali da bo to samomor za slovenski narod, takrat je dr. Jože Pučnik dejal, da je prišel čas, ko moramo Slovenci postati gospodar na svoji zemlji. Ko smo bili soočeni s sijajnim rezultatom plebiscita leta 1990, je dr. Jože Pučnik izgovoril zgodovinske besede: Jugoslavije ni več, čas je za Slovenijo.

Dr. Jože Pučnik ni bil samo motor slovenske osamosvojitve. Tisti, ki smo imeli to čast in ta privilegij, da smo takrat delali z njim, vemo, da je bil osrednji duh tistih političnih sil, ki so ne samo delale na tem, da smo Slovenci sprejeli zgodovinsko odločitev, ampak so delali na tem, da jo tudi uresničimo. Nismo bili zgolj za operetno osamosvojitev, po kateri se bomo spet združili z nekdanjimi jugoslovanskimi narodi v neko skupno federacijo ali konfederacijo. Dr. Jože Pučnik si torej več kot upravičeno zasluži naziv, ki mu ga je ljudstvo samo podalo – oče slovenske državnosti. Na tem mestu izrekam priznanje g. županu in vsem tistim, ki ste se od samega začetka trudili, da je glavna vpadnica v mesto Grosuplje dobila ime po dr. Jožetu Pučniku. Predvsem pa sem ponosen na svojo rojstno občino, da je bila ta odločitev sprejeta soglasno na občinskem svetu, in vam k temu iskreno čestitam.

Spoštovani g. župan in vsi tisti, ki ste formalno dvignili roko za to odločitev, iskrena hvala tudi v imenu celotne stranke, ki nadaljuje delo in se trudi za enake cilje, za katere se je trudil naš častni dosmrtni in posmrtni predsednik dr. Jože Pučnik.

Ob tem  največjem slovenskem državnem prazniku iskreno čestitam, čestitam tudi ob občinskem prazniku. Prijetno je priti v občino, kjer se ta dva praznika praznujeta skupaj. Srečno!«