Napredek pri zdravljenju multiple skleroze v zadnjih letih izjemen

Napredek na področju zdravljenja multiple skleroze je v zadnjih letih izjemen, poudarja klinični oddelek za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani. Za bolnike z obliko bolezni, ki poteka v zagonih, je na voljo več kot deset zdravil, že letos ali prihodnje leto pa naj bi dobili zdravilo tudi za napredujočo obliko bolezni, so povedali danes.

“Področje zdravljenja multiple skleroze je zelo dinamično, obravnava bolnikov pa se je v zadnjih dveh desetletjih pomembno spremenila,” je dejal predstojnik kliničnega oddelka Uroš Rot ob današnjem svetovnem dnevu multiple skleroze, ob katerem so pripravili dan odprtih vrat.

Slovenija glede dostopnosti novih imunomodulatornih zdravil prednjači v primerjavi z državami na vzhodu Evrope, je povedala vodja Centra za multiplo sklerozo na kliniki Saša Jazbec Šega. Največja težava, s katero se srečujejo na kliničnem oddelku, pa so po njenih besedah huda kadrovska stiska in dolge čakalne vrste. “Tu smo v Evropi na repu,” je opozorila.

Bolniki bi morali imeti kontrolne nevrološke preglede na pol leta, medtem ko zdaj čakajo leto in pol, je izpostavila. Prav tako so po njenih besedah težava dolge, šest- do sedemmesečne čakalne dobe na magnetno resonanco. “Nikjer v Evropi ni tako dolgih čakalnih dob kot v Sloveniji,” je poudarila. Rot pa je spomnil, da so dolge čakalne vrste ne le za bolnike z multiplo sklerozo, ampak tudi za bolnike z drugimi kroničnimi boleznimi.

V Centru za multiplo sklerozo na kliniki, v katerem delajo trije nevrologi, dva fizioterapevta, delovni terapevtki in medicinski sestri, zdravijo 1300 do 1500 bolnikov. Obravnava je timska, je povedala vodja centra Jazbec Šega. V centru je sicer tudi psihologinja, ki pa je zdaj na daljši bolniški odsotnosti, je dodala.

Opozorila je na to, da so bolnike denimo pred 20 leti ob poslabšanjih bolezni hospitalizirali, medtem ko jih zdaj večinoma zdravijo ambulantno. Zaradi uvedbe zdravljenja z imunomodulatornimi zdravili v zgodnji fazi bolezni pa je invalidnosti med bolniki manj, je pojasnila. Po njenih besedah je cilj čim prej postaviti diagnozo, ker je zgodnje zdravljenje bolj učinkovito.

Sabi Perdan, ki so ji diagnozo postavili pred 14 leti pri starosti 24 let, kljub bolezni živi aktivno in polno življenje. Kot je povedala danes, vse od začetka prejema zdravila, hkrati pa pazi na prehrano, se izogiba stresu in se veliko giba. Tako denimo plava, kolesari, teče, jezdi konje, smuča in hodi v hribe, je naštela.

O bolezni, zdravljenju in življenju bolnika z multiplo sklerozo so danes že govorili na okrogli mizi STAkluba Slovenske tiskovne agencije, ki je bila v Ljubljani pod geslom V čevljih bolnika. V Ljubljani pa popoldne poteka tudi strokovno srečanje z naslovom V mojih čevljih – živeti z multiplo sklerozo, ki ga povezujeta Jazbec Šega in nevrologinja Z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Tanja Hojs Fabjan.

Multipla skleroza je ena od najpogostejših nevroloških bolezni na svetu, v številnih državah pa predstavlja glavni netravmatski vzrok za invalidnost pri mladih odraslih. Čeprav zaenkrat ni zdravila, ki bi bolnike povsem ozdravilo, je s sodobnimi zdravili ob pravočasnem odkritju in zdravljenju bolezni mogoče znatno omiliti njene posledice in izboljšati kakovost življenja obolelih. (sta)