Evropska komisija je Sloveniji izdala soglasje za prodajo NLB v dveh korakih. SDH bo tako do konca tega leta naprodaj ponudil najmanj 50 odstotkov banke, 25 odstotkov minus eno delnico NLB pa do konca prihodnjega leta. Po napovedih bo nadzorni svet SDH čimprej odločal o začetku prodajnega postopka za NLB po metodi IPO.
Vlada je Evropsko komisijo zaprosila za soglasje, da tri četrtine NLB, k čemur se je zavezala leta 2013 v zameno za soglasje komisije k sanaciji banke z državno pomočjo, proda v dveh korakih. Ocenila je namreč, da “z določitvijo možnosti, da se ta cilj doseže v več korakih, zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine”.
V Bruslju so danes objavili, da so slovensko prošnjo odobrili. Ob tem so spomnili, da so se slovenski organi v skladu s sklepom Evropske komisije o odobritvi državne sanacije iz leta 2013 zavezali prodati “določen državni delež v banki do konca leta 2017”. “Slovenija bo prvi del prodala v prvotnem roku, za prodajo drugega dela pa je zaprosila za dodaten čas,” so še poudarili v Bruslju.
Slovenija po ugotovitvah komisije ostaja v celoti zavezana prodati prvotno predvidenih 75 odstotkov minus eno delnico banke, kar so danes ponovno potrdili tudi na ministrstvu za finance.
Komisija je na podlagi spremenjenih zavez o prodaji banke sklenila, da državna pomoč NLB ostaja skladna s pravili EU o državni pomoči. Slovenija je kot kompenzacijski mehanizem po navedbah Bruslja predlagala podaljšanje prepovedi nakupov, ki velja za NLB. To pomeni, da banka ne sme opravljati prevzemov.
Na finančnem ministrstvu so ob odločbi komisije zapisali, da bodo na njeni podlagi lahko vzpostavljeni večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa boljši pogoji za učinkovito izvedbo prodaje naložbe po metodi prve javne ponudbe delnic (IPO) in s tem za doseganje cilja čim večje povrnitve davkoplačevalskih sredstev oz. kupnine, ki bo v največji možni meri predstavljala povračilo za dodeljeno državno pomoč tej banki v letu 2013.
O začetku prodajnih postopkov po metodi IPO bo sedaj odločal nadzorni svet SDH. Predsednik nadzornikov Damjan Belič je povedal, da bo sejo sklical v najkrajšem možnem času. A neuradno je slišati, da se bo to težko zgodilo do konca tega delovnega tedna. Nato bo SDH sprožil prodajo z objavo namere za kotacijo delnic banke na ljubljanski in predvidoma londonski borzi, ki ji običajno v dveh tednih sledi objava prospekta za IPO z razponom cene za delnico banke.
Cena bo verjetno politično vprašanje, čeprav vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer meni drugače: “Prodajne procese ima v rokah SDH in to ni vprašanje za politično stranko.” Ravno zaradi praks v preteklosti so po njenih besedah v SMC zavezani, da se politika ne sme vpletati v končne odločitve, ki se morajo sprejemati po pravilih korporativnega upravljanja.
Glede prodaje državnega premoženja je po današnjem sestanku koalicije pred vlado spomnila, da so se vse tri partnerice v koalicijskem sporazumu zavezale, da mora ta potekati gospodarno in po pravilih korporativnega upravljanja. To pomeni tudi v smislu gospodarne cene, torej ne prodaja za vsako ceno.
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je povedal, da je koalicija na to temo danes spregovorila nekaj besed in da bo pogovore o tem nadaljevala. Spomnil je na zaveze države Evropski komisiji glede NLB ter izpostavil, da Slovenija potrebuje sistemsko banko. Lastništvo 25 odstotkov plus ena delnica v NLB je po njegovem zagotovilo, da bo banka ostala v lasti države, saj tega deleža noben od novih lastnikov ne sme preseči.
SD pa ima do privatizacije nasploh zadržke, je spomnil vodja poslancev SD Matjaž Han. NLB je ob tem po njegovem specifična zgodba, za katero se ugotavlja, ali je bila predokapitalizirana. “Ne bom se skrival za SDH, ker nima smisla,” je dejal in pojasnil, da ni treba biti največji strokovnjak, da bi vedel, da bo cena približno taka, kot je bila v primeru Nove KBM, kjer si je novi lastnik v pol leta povrnil vložek.
Han je zato do prodaje NLB zadržan. A, kot je poudaril, je treba počakati na postopek. Skupščina SDH je vlada in “takrat je politična odgovornost pomembna”. Njena naloga je tudi dogovor z Evropo. Če vse države dosežejo dogovor o svojih pogojih, to lahko doseže tudi Slovenija, je dejal in pojasnil: “Na Hrvaškem so z zgodbo Agrokor marsikaj dosegli. Če bi bila Evropa normalna, nekaterih zadev ne bi dovolila.” (sta)

