Društvo MORiS Kočevska Reka: naj slovenska zastava na osrednjih lokacijah vseh občin ostane trajno izobešena!

V Društvu Moris Kočevska Reka vse občine pozivajo, naj “v duhu prihajajočih državotvornih praznikov” na najbolj vidnem mestu v občini postavijo večji zastavni drog in trajno izobesijo veliko slovensko zastavo dolžine šest do sedem metrov. Kot so napovedali, bodo v Kočevju to storili ob praznovanju letošnjega dneva državnosti 23. junija.

Društvo ob današnjem dnevu Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) poziva k “manifestaciji državotvorne in domoljubne drže” na način, da slovenska zastava ne bi plapolala le ob državnih praznikih. “Kdo nas lahko prisili, da jo po dnevu ali dveh snamemo z jamborov,” se sprašujejo.

Zakon o grbu, zastavi in himni namreč določa, da je slovenska zastava stalno izobešena zgolj na poslopjih, v katerih je sedež predsednika republike, državnega zbora, državnega sveta in vlade, na območju mejnih prehodov, na poslopju predstavništva RS v tujini in na prevoznih sredstvih, ki jih vodja predstavništva uporablja pri opravljanju uradne dolžnosti ter na ladjah in na drugih plovilih. Z zastavo so po določbah zakona označena tudi letala in druga javna prevozna sredstva, ob pogojih in na način, ki jih določajo predpisi.

A je kočevski župan Vladimir Prebilič za STA pojasnil, da imajo zastavo pred občinsko stavbo obešeno ves čas, enako velja za javne zavode v občini. Po njegovih besedah tako načeloma ravnajo tudi v drugih občinah, pa s tem nimajo nobenih težav. Poziva društva ne pozna, dopušča pa možnost, da merijo na postavitev zastavnega droga na hribu nad Kočevjem, imenovanem Mestni vrh.

Kot so poudarili v društvu Morisu, imamo sicer lahko “različne poglede na posamezna vprašanja ali področja družbenega življenja, lahko smo na različnih bregovih preteklosti in prihodnosti, vsekakor pa ostajamo v demokratični Sloveniji pod okriljem iste zastave. In tudi zato je naša pobuda za trajno izobešenje zastav povsem logična in pričakovana”.

“Naše zavzemanje, da zastava na osrednjih lokacijah slovenskih krajev ostane trajno izobešena, je utemeljena že z dejstvom, da je zastava edinstveno in v simbolnem smislu najbolj prepoznavno državno obeležje. Izkazuje trajno vez med posameznikom ter državo in generira čustveno ter državljansko pripadnost v duhu enotnosti, saj pod eno streho združuje Slovence in ostale državljane republike Slovenije, ne glede na siceršnjo politično, nazorsko, versko ali drugo pripadnost,” so še zapisali.

Tone Krkovič, ki je bil leta 1990 tudi prvi poveljnik MSNZ, je v pismu ob današnjem dnevu poudaril, da MSNZ v zgodovini “nima primere”.

“Oblikovana je bila v posebnih razmerah najbolj občutljivega časa slovenskega osamosvajanja in v času nepredvidljivega razpleta svetovne in lokalne politične krize,” je zapisal Krkovič. Po njegovih besedah je bila končni rezultat simbiozna organiziranost več deset tisoč oboroženih vojakov in policistov v enovito in učinkovito, nacionalnim interesom predano vojaško organizacijo. “Poslanstvo te edinstvene organizacije pa je dobilo potrditev v praksi, ko je le ta leto dni pozneje v osamosvojitveni vojni v popolnosti odigrala svojo vlogo,” je poudaril Krkovič.

Podrobno: POBUDA: ”SLOVENCI – DVIGNIMO GLAVE – IZOBESIMO ZASTAVE!”
Dragi Slovenke in Slovenci, spoštovani župani, občinski svetniki, spoštovana civilna javnost!

Na današnji dan, 17. maja, ponosno obeležujemo dan Manevrske strukture narodne zaščite – MSNZ, ki je nastala v posebnih razmerah najbolj občutljivega časa slovenskega osamosvajanja leta 1990 in je zagotovila organizirano pripravo na vseslovenski oborožen odpor za zavarovanje osamosvojitvenih procesov. V spomin na to enkratno dejanje Društvo MORiS Kočevska Reka daje pobudo vsem Slovenkam in Slovencem, županom slovenskih občin, občinskim svetnikom in civilni javnosti, da v duhu prihajajočih državotvornih praznikov na najbolj vidnem oz. izpostavljenem mestu v svoji občini postavijo večji zastavni drog in trajno izobesijo veliko slovensko zastavo (dolžine 6-7 m). V domiciljni Občini Kočevje bomo to storili ob praznovanju letošnjega Dneva državnosti 23. junija.
Slovenska zastava v svoji osnovi sledi zastavi Dežele Kranjske iz leta 1836. Ta je bila na dunajskem dvoru priznana kot vseslovenska zastava od leta 1849. Pod slovensko belo-modro-rdečo trobojnico so tako v vsej njeni 160-letni tradiciji nastopali in se na političen, kulturni ali vojaški način izpostavljali slovenski domoljubi. Slovenska zastava je spremljala masovni državljanski odpor v času demokratizacije in oblikovanja samostojne Slovenije pred letom 1991. Bila je tudi temeljno vseslovensko znamenje v času vojne za samostojno Slovenijo 1990/91 in je kasneje obeleževala vse naše velike uspehe ob vstopanju samostojne in demokratične Slovenije v mednarodne povezave. Zato v Društvu MORiS Kočevska Reka ponosno dajemo pobudo k manifestaciji državotvorne in domoljubne drže na način, da slovenska zastava ne bi plapolala le ob državnih praznikih. Kdo nas lahko prisili, da jo po dnevu ali dveh snamemo z jamborov?!
Naše zavzemanje, da zastava na osrednjih lokacijah slovenskih krajev ostane trajno izobešena, je utemeljena že z dejstvom, da je zastava edinstveno in v simbolnem smislu najbolj prepoznavno državno obeležje. Izkazuje trajno vez med posameznikom ter državo in generira čustveno ter državljansko pripadnost v duhu enotnosti, saj pod eno streho združuje Slovence in ostale državljane republike Slovenije, ne glede na siceršnjo politično, nazorsko, versko ali
drugo pripadnost.
Spoštovani, lahko imamo različne poglede na posamezna vprašanja ali področja družbenega življenja, lahko smo na različnih bregovih preteklosti in prihodnosti, vsekakor pa ostajamo v demokratični Sloveniji pod okriljem iste zastave. In tudi zato je naša pobuda za trajno izobešenje zastav povsem logična in pričakovana.
Naj živi naša domovina, samostojna in demokratična Slovenija!