Teodor Lorenčič z romanom Anonimni sporoča: “Bilo kuda, Udba svuda”*

Znani Mariborčan TEODOR LORENČIČ je predstavil svoj roman ANONIMNI, ki že pretresa Maribor in Slovenijo. Gre za roman o Mariboru, o Jugoslaviji in Evropi. UDBA je eden od osrednjih akterjev iz ozadja dogajanja. Vsi slovenski mediji izid romana povsem ignorirajo, vendar se knjiga  odlično prodaja po ceni 9.90 evrov, bralci so navdušeni.

V četrtek, 20. 4. 2017 je Teodor Lorenčič v Mestni knjigarni Mladinske knjige v Mariboru skupaj z novinarjem Dejanom Pušenjakom, ki je k romanu napisal spremno besedo, predstavil svoj roman ANONIMNI. V spremni besedi je zapisano: »Anonimni je roman; a je tudi zgodovina, filozofija, sociologija in psihologija.«

ANONIMNI je Lorenčičev prozni prvenec in  predstavlja prvi del Brutalne trilogije. Sledila bosta še dva romana posvečena mestu Maribor: Zlo na državnem inštitutu in Pričevalec reke. V bistvu gre za mariborsko trilogijo.

Roman je izšel v samozaložbi, saj avtorju tudi ni preostalo kaj drugega glede na to, da so GA založbe želele cenzurirati, ena od njih je celo hotela dobesedno vreči ven celotno deseto, zaključno poglavje romana, druga spet kaj drugega.  Prodajni podatki pa kažejo na to, da se roman odlično prodaja, kar je razveseljivo za slovensko knjigo. Knjigi nekateri že zdaj napovedujejo ponatis prve naklade, ki je štela 1000 izvodov.

Poizkus cenzure je milo rečeno smešen in v bistvu sramoten, vendar zgovoren, glede na to, da gre za biografijo, resnično sago mariborske družine v času zadnjih sedemdeset let, od 9. maja 1945 do 29. novembra 2014. V romanu se usode junakov prepletajo z vsakokratnimi konkretnimi družbenimi premiki in politikami, ki usodno vplivajo in posegajo v intimni svet njihovih odnosov. Titove tajne  politične policije od OZNE in UDBE do SDV-ja so prisotne skozi ves roman, saj so glavnega junaka romana tako ali drugače nadzirale vse od leta 1971, ko je imel kot gimnazijec pri šestnajstih politični proces.

Uvodoma je Dejan Pušenjak povedal, da je Teodor Lorenčič napisal »izjemen moderen roman, saj je subjektivni pogled na zgodovino izrazit trend v sodobni svetovni literaturi.« Knjiga pa je tudi, tako Pušenjak, izjemen Lorenčičev uredniški dosežek v vseh ozirih, vključno z ceno 9.90 evra. »Tako dobro lahko uredi knjigo le nekdo, ki je imel, tako kot Teodor, na tisoče knjig v svojih rokah.«

Anonimni je roman o Mariboru v vseh ozirih: od ljudi, junakov, dogodkov in prizorišč in to v dolgem časovnem razdobju sedemdesetih let. Avtor pravi, da v romanu ni nič izmišljeno, da ga je pisalo življenje samo. V slovenski književnosti do sedaj ni bilo romana, ki bi se tako temeljito posvetil mestu Maribor kot se mu Anonimni. Vsaj 70 odstotkov vsebine se dogaja v Mariboru. V celotnem romanu nastopajo ljudje z imeni in priimki, inštitucije, s konkretnimi lokacijami sestankov, datumov in ur. V romanu potujemo z avtorjem in glavnim junakom romana skozi dolgo obdobje, katerega večino časa je preživel »dejavno na številnih scenah in začel zgodaj, v gimnaziji, ter potem z enako neustavljivo silo potoval od Ljubljane do Londona, od alternative do visoke politike, od direktorovanja do brezposelnosti, od umetniških krogov do uradništva, … zmeraj pa od ljudi k ljudem,« je povedal Dejan Pušenjak.

Povsem slučajno je Lorenčič izdal roman, napisal ga je že do novembra 2014, v času 20. Dnevov slovenske literature v Mariboru, ki so imeli za osrednjo temo Maribor in osrednjega gosta Draga Jančarja ter njegov novi roman In ljubezen tudi, ki se  dogaja v zadnjem letu vojne v Mariboru. Mesto je v letošnjem letu dobilo dva romana o sebi. Mu bo to kaj pomagalo iz politične in gospodarske bede v kateri se je znašlo? Sicer se ANONIMNI dogaja na veliko lokacijah v dolgem časovnem obdobju: Dunaj, Budimpešta, Krakow, Varšava, Zahodni Berlin, Hamburg, Den Hag, Amsterdam, London, Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Ljubljana, Zagreb …

V zanimivi diskusiji na predstavitvi, pa je avtor glede odločitve za samozaložbo še povedal: »Po pogovorih z različnimi založniki sem ugotovil, da slovenskih založb ne zanimata za knjigo dva ključna subjekta, namreč avtor in bralec, kar se odraža v previsokih cenah knjig. Z visokimi cenami v maloštevilnem narodu, ki za povrh nima kupne moči, ni možno dvigovati bralne kulture, knjige preprosto bralcem niso  cenovno dostopne. Produkcijske cene so zaradi digitalne tehnologije relativno nizke in jih razen s tehnologijo ni možno zniževati. Založbe vstrajajo na visokih cenah in nizkih nakladah zato, ker s prodajo predvsem knjižnicam (pretežno obvezen odkup), pokrijejo večino svojih stroškov, po tem jih prodaja več bistveno ne zanima. Rezultat je že leta povsem jasen. Če bi hoteli knjigo tržiti, bi jo morali z količino, se pravi z nizko ceno in temu primerno višjo naklado. Tako enostavno je to. In to sem naredil jaz. S strani velikih založb pa že slišim pripombo, da sem izdal podcenjeno knjigo. Morda res, sta pa zato visoko cenjena bralka in bralec. Slovenski založniki imajo do bralcev mačehovski, dvoličen odnos.«

Izid nadaljevanja ANONIMNEGA, grotesknega trilerja Zlo na državnem inštitutu, napoveduje Lorenčič za konec tega leta. Seveda v samozaložbi.

*Kamorkoli, Udba vsepovsod