Dogovor v Bruslju: ob več kot 15-minutnem zastoju na SLO-CRO meji mogoč ciljni nadzor

Premier Miro Cerar je zadovoljen s tem napredkom. Slovenija bo lahko po njegovih besedah te podrobnejše smernice začela izvajati že v prihodnjih dneh. Če se bo izkazalo, da so potrebna dodatna pojasnila, jih pričakujejo od komisije.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je sicer ob tem izrecno poudaril, da Slovenija korektno izvaja pravila o sistematičnem nadzoru in da ji ni česa očitati, je izpostavil slovenski premier.

V odziv na različne interpretacije v javnosti je Cerar jasno povedal, da Slovenija je in bo izvajala pravila, kot je treba, a nikakor ne na škodo Hrvaške. “Slovenija nikakor nima namena nikomur škodovati,” je poudaril.

Škoditi komur koli z zlorabo sistematičnega nadzora na meji bi bilo po Cerarjevih besedah popolnoma nesmiselno. “Vse takšne obtožbe ali domneve, ki so se v minulih pojavljale, so povsem neutemeljene,” je poudaril.

Slovenija je namreč po njegovih besedah tudi ob sedanjem izvajanju novih pravil ob velikih zastojih na meji uporabila določbe, ki so omogočile določene odstope, in prešla na ciljni nadzor.

“Od tu naprej sem si želel dodatna pojasnila komisije, ki je tista, ki nam lahko pomaga tolmačiti uredbo,” je pojasnil premier. Ta dodatna pojasnila oziroma podrobnejše smernice je komisija podala danes.

Tristranski sestanek s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in Junckerjem je bil po Cerarjevih besedah konstruktiven. Vse tri strani druži isti cilj – da se pravila izvajajo korektno in da se zagotavlja varnost, a da se s tem ne povzroča dodatnih zastojev.

O petkovem pozivu hrvaškega premierja h konsenzu, podobnemu dogovoru Hrvaške in Madžarske, Cerar pravi, da je komisiji pojasnil, da so razmere na slovensko-hrvaški meji drugačne kot na hrvaško-madžarski meji.

Preko Hrvaške v Slovenijo prehaja vsaj petkrat več potnikov kot iz Hrvaške na Madžarsko. Poleg tega so med njimi številni z Bližnjega vzhoda, Sirije, Afrike in Turčije, tako da je struktura potnikov povsem drugačna, zato nadzor terja drugačen pristop, je pojasnil Cerar.

Slovenski premier je ob tem še poudaril, da vrste na mejah so bile in bodo. “Tudi v preteklih letih, ko ni bilo te uredbe, so bile večurne kolone,” je spomnil.

“Pričakovanja ljudi ne smejo biti prevelika, da kolon ne bo. Bomo pa lahko tiste, ki dodatno nastajajo zaradi nove ureditve, s temi smernicami zdaj zmanjševali,” je pojasnil.

Tudi te podrobnejše smernice sicer ne dopuščajo splošnega ciljnega nadzora za vse poletje in na vseh mejnih prehodih. “Ciljni nadzor je utemeljen, kadar zanj nastane potreba in možnost. Oboje je treba ugotavljati konkretno, zato je to naloga pristojnih organov na meji,” je poudaril Cerar.

Hrvaški premier Plenković pa je danes v Bruslju tristransko srečanje opisal kot “izvrstno”, ozračje kot “zelo konstruktivno”. S strani komisije je po njegovih besedah zdaj jasno potrjeno, v katerem primeru je mogoče preiti s sistematičnega na ciljni nadzor.

Plenković se je Cerarju zahvalil za razumevanje in “izjemno dobro voljo”. Slovenija je prijateljska država, tako Slovenija kot Hrvaška sta turistični državi, je še dejal hrvaški premier ter poudaril, da je pomembno zagotoviti verodostojnost Slovenije kot schengenske države in Hrvaške kot države, ki se pripravlja na članstvo v schengnu.

Evropska komisija pa je v izjavi po srečanju sporočila, da bo imela Hrvaška od 27. junija popoln dostop do schengenskega informacijskega sistema (SIS).

Dostop Hrvaške do SIS je pomemben, saj naj bi olajšal izvajanje sistematičnega nadzora na slovensko-hrvaški meji. Slovenija je vseskozi izražala željo, da bi bila Hrvaška v SIS čim prej.

To, da Hrvaška pridobi popoln dostop do SIS je tudi v našem interesu, kot bi bilo v našem interesu, da bi Hrvaška čim prej vstopila v schengen in postala varuhinja zunanje schengenske meje, je poudaril Cerar.

Hrvaška bo z vstopom v SIS po Cerarjevih besedah lažje, hitreje in učinkoviteje preverjala identiteto potnikov, ki prehajajo čez mejo, medtem ko so zdaj velike razlike v učinkovitosti preverjanja na slovenski in hrvaški strani.

Premier je v povezavi z današnjim dogovorom še izpostavil, da tudi s temi podrobnejšimi smernicami ostajajo v okviru evropske uredbe o sistematičnem nadzoru in da je za Slovenijo pomembno, da ostane schengenska članica.

Ob tem je znova izpostavil poziv k ukinitvi začasnega nadzora na avstrijsko-slovenski meji, notranji schengenski meji, ki po prepričanju Slovenije ni nikakor utemeljen, za kar obstajajo objektivni dokazi.

Komisija naj bi kljub temu po neuradnih napovedih v sredo predlagala še trimesečno podaljšanje tega nadzora. Ukrep morajo potrditi članice s kvalificirano večino, ki je kljub nasprotovanju Slovenije in še nekaterih držav doslej ni bilo težko doseči.

O arbitraži danes v Bruslju niso govorili, je še povedal Cerar ter izrazil obžalovanje, da so nekateri žal v preteklih tednih poskušali povezati vprašanji arbitraže in nadzora na slovensko-hrvaško meji. (sta)