Zaprtje obalne ceste odpira številne možnosti, svarila pred posegi v okolje

S ponedeljkom bodo po večletnih prizadevanjih obalnih občin obalno cesto med Koprom in Izolo končno zaprli za avtomobilski promet. Poleg novosti, na katere se bodo morali domačini še navaditi, prinaša zaprtje ceste številne možnosti razvoja območja. Ob tem pa naravovarstveniki svarijo pred morebitnimi posegi v občutljiv morski habitat.

Prizadevanja za zaprtje obalne ceste so postala vse glasnejša po odprtju predora Markovec sredi leta 2015. A kot je na torkovi novinarski konferenci spomnil izolski župan Igor Kolenc, so razmišljanja o tem, da bi obalno cesto dali na razpolago ljudem, precej starejša, saj prvi dokumenti o tem segajo že v leto 1963.

Pravno podlago za zaprtje obalne ceste in hkratno izvzetje dela hitre ceste skozi predor Markovec iz vinjetnega sistema je konec lanskega leta prinesla novela uredbe o cestninskih cestah. Ta je razširila možnost preusmeritve prometa na cestninsko cesto zaradi obvoza, in sicer pod pogojem, da Dars kot upravljavec cestninskih cest pozitivno odgovori na vlogo predlagatelja obvoza, ki upravlja z necestninsko cesto. Koprska in izolska občina sta svojo vlogo morali nekajkrat dopolniti, nazadnje pa očitno zadostili vsem zahtevam Darsa.

S ponedeljkom bo obalna cesta med Rudo na izolski strani in Krožno cesto na koprski strani zaprta za motorni promet. Sedanji pas neposredno ob morju, t.i. Parenzana, bo namenjen izključno pešcem, na obalni cesti pa bodo neposredno po zaprtju en vozni pas uredili v kolesarsko stezo, enega pa namenili intervencijski poti. Poleg koles bodo lahko kolesarsko pot uporabljali tudi vozniki “petindvajsetk”.

Spremembe prometnega režima se bodo dotaknile predvsem vsakodnevnih poti na relaciji Koper – Izola. Tu bo, kot so v petek sporočili s koprske občine, funkcijo povezovalne ceste prevzela hitra cesta. Od priključka Semedela do Izole in v obratni smeri namreč vinjeta ne bo več potrebna.

Začasna ukinitev vinjete na tem odseku je pomembna tudi za vse, ki se proti Izoli peljejo iz smeri Ankarana oz. Bertokov. Ti se bodo morali v Kopru na krožišču (Piranska cesta ob Semedelskem mostu) prek priključka Semedela vključiti na hitro cesto in obratno. Vsi, ki se bodo po hitri cesti pripeljali iz Izole, bodo morali na izvozu Semedela le-to zapustiti in svojo pot nadaljevati po eni od lokalnih necestninjenih cest.

S ponedeljkom se nekoliko spreminja tudi trasa javnega potniškega prometa na medkrajevni liniji Koper – Izola – Piran, ki bo prav tako speljana prek hitre ceste in predora Markovec. Na ta račun se ukinjajo tudi nekatera postajališča, poleg postaje Mehano (v Izoli v smeri proti Kopru), še postaje Žusterna in Semedela ter Molet. Nova vstopna postaja za avtobusno relacijo Koper – Izola – Piran bo pri Tržnici, do koder se bodo lahko iz Žusterne pripeljali z mestnimi linijami 5 in 6.

Tako koprski kot izolski župan, Boris Popovič in Igor Kolenc, sta na torkovi predstavitvi novosti po zaprtju ceste poudarila, da bo območje služilo predvsem ljudem in da tu ne bo nekih “megalomanskih zgodb”. V prvem obdobju bodo sicer uredili razsvetljavo, toaletne prostore, vodo in tuše, je pojasnil koprski župan.

Poteza zaprtja obalne ceste bo po Popovičevih besedah “močno prispevala k temu, da se bodo ljudje lahko nekje družili”. Poudarek bi bil torej na površinah za druženje in rekreacijo, ki bodo v prvi vrsti uporabne za domačine, seveda pa jih bodo lahko koristili tudi obiskovalci od drugod, in to naj bi dolgoročno pomenilo tudi pomemben turistični faktor.

Kolenc pa je ob tem dejal, da bo območje “zelena oaza med obema mestoma”, glede načrtov s tovrstnim neokrnjenim in nenazadnje tudi zaščitenim območjem pa je napovedal, da bo rešitve za prihodnost območja treba najti “s tresočo roko”.

Vodja območne enote zavoda za varstvo narave Robert Turk pa svari pred morebitnimi posegi, ki bi ogrozili obstoj habitatnih tipov v tem delu slovenskega morja. Območje med Žusterno in Rexom pod gladino hrani znani travnik pozejdonke. “Tukaj ni dileme, noben poseg ne sme ogroziti obstoja tega travnika,” je povedal za STA. Veliko težavo za pozejdonko predstavlja sidranje, saj je zaradi izjemno počasne rasti te rastline vsaka poškodba lahko zelo problematična. Poleg tega na pozejdonko lahko vplivajo že spremembe življenjskih pogojev, kot je lahko osončenost oz. prodiranje svetlobe do morskega dna.

Prav tako se na tem območju nahaja travnik kolenčaste cimodoceje, ki je prevladujoč habitatni tip travnikov v slovenskem morju, s tem pa tudi “eden ključnih elementov ohranjanja vsega, kar nam morje daje”. Podobna je zgodba z združbami alg, predvsem iz rodu cistozira, katerih število je tudi v našem morju v upadu.

“Vsi posegi, ki ogrozijo obstoj teh habitatnih tipov, preprosto slabšajo stanje morskega ekosistema,” je povzel Turk, zato bo po njegovem prepričanju vsak poseg moral biti zelo pazljiv. Že sama sprostitev območja za rekreacijo bo namreč skoraj gotovo pomenila več kopalcev, predvsem pa več plovil in več sider.

“Zagotovo bo treba razmišljati o ureditvi takega načina obiskovanja tega območja s plovili, ki ne bo povzročal škode na morskem dnu,” je navedel Turk in dodal, da bo potreben tudi natančen pregled razmer na morskem dnu.

Na splošno pa mednarodne zaveze in tudi ukrepanje držav gredo v smer, da je treba stopiti korak stran od morja. “Pritiske na morski ekosistem je treba začeti zmanjševati, to je dejstvo,” še razmišlja Turk. (sta)