Poslanci evropskega parlamenta so včeraj glasovali o potencialih in izzivih, ki jih prinaša uvedba e-demokracije. E–demokracijo lahko opredelimo kot uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in strategij znotraj političnih in vladnih procesov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Nove komunikacijske tehnologije imajo ogromen potencial za spodbujanje udeležbe državljanov v demokratičnem procesu, zato bi jih bilo treba obravnavati kot javno dobro, saj omogočajo pripomorejo k izgradnji preglednejše in bolj participativne demokracije. E-demokracija pa velikokrat lahko prinese tudi pasti oziroma mnogo nevarnosti.
Evropska poslanka Romana Tomc pri tem izpostavlja: »Nove informacijske tehnologije in novi mediji državljanom odpirajo pot do neštetih virov informacij. Zaradi tega se dogajajo velike strukturne spremembe tako v delovanju družbe, kot v delovanju politike. Podrugi strani pa e-demokracija odpira občutljivo vprašanje varstva zasebnih podatkov. Veliko nevarnost predstavlja tudi zloraba sistema oziroma možnost ponarejanja izidov glasovanj. Zato je zelo pomembno, da se v prvi vrsti zagotovi zanesljivost sistema in varnost.”
Evropska unija velja za eno vodilnih političnih skupnosti na področju demokratične rabe interneta tudi zaradi pobude e-Participacije Evropskega parlamenta in Komisije, ki je v obdobju 2006 do 2009 financirala 21 pilotnih projektov. Če bomo v informacijski dobi izkoristili dobro tehnologijo in strategijo, bomo s tem poglobili demokracijo in povečali angažiranost državljanov. To pa so tisti temelji, ki bodo odprli nove možnosti za večjo angažiranost državljanov ter za razpravljanje med njimi in vlado.
»Najsi gre za spletno kampanjo, lobiranje, aktivizem, politične novice ali razprave državljanov, se politika in upravljanje po vsem svetu vse bolj odvijata tudi na spletu. E-demokracijo pozdravljam, saj prispeva k zmanjšanju demokratičnega deficita predvsem tako, da državljane, še posebej mlade, pritegne k sodelovanju. Po drugi strani pa je e-demokracija lahko problematična, saj prav digitalna nepismenost predstavlja velik izziv, zato bi bilo sprva potrebno zmanjšati obstoječi digitalni razkorak med tistimi z veliko in tistimi z manj znanja, ko gre za digitalne spretnosti. Naj še omenim, da demokratični postopki običajno zahtevajo obsežno razpravo, zato internet ni vedno primeren način za racionalno posvetovanje in popolno obravnavo argumentov. E-demokracija prinaša odlične možnosti in priložnosti, vendar se moramo zavedati tudi morebitnih tveganj in v prvi vrsti zagotoviti, da nevarnosti e-demokracije zmanjšamo oziroma odpravimo,” je ob robu zasedanja zaključila evropska poslanka Romana Tomc.
