Grims: Vlada in policija imata enako stališče glede izplačevanja javnih sredstev tajnim sodelavcem policije

“Razumem, da je veliko stvari, ki jih mora policija obdržati kot tajne, vendar to ne morejo biti predpisi ali pravila o tem, kako bo delovala policija,” je na okrogli mizi o tajnih predpisih dejal pravnik Rajko Pirnat. Pritrdili so mu drugi sodelujoči – Ciril Ribičič, Tone Jerovšek in Lovro Šturm – in se strinjali, da je na potezi vlada.

Okroglo mizo je Inštitut za ustavno pravo pripravil na pobudo nekdanjega ustavnega sodnika Šturma, ki je opozoril, da policija komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) ne želi razkriti dveh aktov, ki urejata izvajanje prikritih metod dela ter poslovanje s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene. Po besedah predsednika komisije Branka Grimsa, ki se je prav tako udeležil okrogle mize, gre za akta, ki urejata plačevanje in postopke izplačevanja javnih sredstev tajnim sodelavcem policije ter pridobivanje tajnih sodelavcev in njihovo registracijo, za katera policija pravi, da jih ne more razkriti, ker da bi s tem razkrila metode svojega dela.

Po besedah Pirnata je nek dokument predpis, če ureja pravice pravnih ali fizičnih oseb ali če ima zunanje pravne učinke zunaj organa, ki ga je sprejel. Takšen predpis po njegovem ne more biti tajen in ga je treba objaviti.

Iz tega, kar je o enem izmed omenjenih aktov policije povedal Šturm, je po besedah Pirnata “precej jasno, da gre za predpis”, zato bi ga morala policija po njegovem objaviti. “To zahtevajo temeljni postulati pravne ureditve ter preglednosti delovanja državnih organov,” je opozoril. Dodal je, da bo morala policija resno premisliti pravno ureditev svojega delovanja.

[su_box title=”PREBERITE ŠE TO”]Heker Dejan Ornig po nalogu policije masovno in nezakonito vdiral v Facebook profile in e-pošto več kot 300 posameznikov! Več TUKAJ.[/su_box]

Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek se je strinjal, da je vsak akt, ki daje določena pooblastila in zadeva pravice in obveznosti državljanov, predpis, ki mora biti javno objavljen, sicer se ne sme uporabljati. Zavrnil je navedbe policije, da KNOVS nima pooblastil, da zahteva omenjena akta. “Komisija DZ seveda ne more pregledovati konkretnih primerov, lahko pa pregleduje, če so orodja dela policije zakonita,” je dejal.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da bi bilo v trenutnem položaju najhitreje, da bi se na očitke odzvala vlada in odpravila vse dvome v zakonitost omenjenih aktov. Če se to ne bo zgodilo, je treba po oceni nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča z aktoma tako ali drugače priti pred ustavno sodišče. “Ni težko napovedati, kako bi se odzvalo ustavno sodišče, če bi se izkazalo, da gre za podzakonske predpise, ki so po vsebini predpisi, pa niso bili objavljeni,” je dejal. Če je z aktoma vse v redu, je po besedah Ribičiča to v interesu vlade, če ni, “pa je prav tako v njenem interesu, da se nezakoniti predpisi čim prej odpravijo”.

Grims je sicer opozoril, da vlada pri tem vztraja na enakem stališču, kot ga zastopa policija.

Pripis 19.1.2016: Na policiji zanikajo nekatere ugotovitve na sredini okrogli mizi Inštituta za ustavno pravo, da bi bila lahko dva akta policije nezakonita, ker da kot predpisa nista bila objavljena. Kot navajajo, gre za interna akta policije, ki nista predpisa, in sta varovana kot tajna z utemeljenim razlogom.

Gre za akta, ki urejata izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov policije ter poslovanje s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene, ki jih policija ne želi v celoti razkriti komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Kot je na okrogli mizi ugotavljal Rajko Pirnat, je iz do zdaj povedanega najmanj v primeru enega akta “precej jasno, da gre za predpis”, ta pa bi moral biti objavljen, ker to “zahtevajo temeljni postulati pravne ureditve”.

Na policiji pa danes zanikajo, da naj bi delali na podlagi tajnih predpisov. Kot pravijo, so vsi podzakonski predpisi policije javni in objavljeni. V primeru omenjenih aktov pa gre po njihovih navedbah za interna akta o taktiki in metodiki dela policije, ki ju ni treba objaviti in sta varovana kot tajna iz utemeljenih razlogov.

Navajajo, da komisiji DZ aktov ne morejo posredovati, ker se nanašata na varovane metode policijskega dela in ker komisija ni pristojna za vpogled v take akte, “saj lahko nadzira samo izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov”. Poudarjajo, da ne gre za podzakonske predpise, ki bi bili tajni, “ampak za interne akte, ki jih imajo tudi ostali državni organi v velikem številu in niso objavljeni v uradnem listu”.

Pojasnjujejo tudi njun nastanek. Kot pravijo, so pooblastila s področja prikritih preiskovalnih ukrepov področje, ki je izredno natančno, hkrati pa tudi zapleteno zakonsko urejeno.

“V ta namen je bil zato izdan interni akt za področje izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, ki ga je leta 2014 na podlagi zakona o organiziranosti in delu v policiji izdal generalni direktor policije, za področje poslovanja s finančnimi sredstvi pa je interni akt leta 2013 na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih policije izdal takratni notranji minister,” navajajo.

“Interni akt, ki ga je izdal generalni direktor policije, natančneje opredeljuje način izvedbe posameznih nalog in strokovnih opravil v zvezi z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov. Interni akt, ki ga je izdal minister, pa opredeljuje poslovanje organa s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene, ki pa so zakonsko opredeljena v zakonu o nalogah in pooblastilih policije,” navajajo. Ob tem dodajajo, da oba interna akta ne vsebujeta določb, ki bi urejale pravice in obveznosti, in ne vsebujeta norm, ki bi navzven povzročale pravne učinke.

Izpostavljajo še, da oba akta ti dve področji delovanja policije urejata že od leta 1992, “večkrat sta bila tudi dopolnjena in spremenjena, pri čemer so bili tedaj ministri za notranje zadeve tudi nekateri pravni strokovnjaki, ki zdaj problematizirajo njihov obstoj”. “Zaradi navedenega se nam opravičeno postavlja vprašanje, kakšno je resnično ozadje tovrstnih napadov na policijo,” so zapisali. (sta/ured)