Strokovni svet SDS: Kultura bi morala biti modernejša, bolj operativna in bolje plačana

Predsednik odbora za kulturo pri strokovnem svetu SDS Vasko Simoniti je predstavil program za kulturo, ki so ga pripravili v strokovnem svetu SDS. Kot je dejal, bi morala kultura postati modernejša, bolj operativna, predvsem pa bi morali zanjo nameniti več proračunskih sredstev. Ta so se, kot pravi, od leta 2008 zmanjšala za 30 milijonov evrov.

Po njegovih besedah je danes precej velikih besed o reformah, ki pa so zavite v meglo. Pobude, kot pravi, prihajajo tako s strani nevladnikov, ki jih vodi direktor Kina Šiške Simon Kardum, kot iz okolja nekdanjega direktorja Cankarjevega doma Mitje Rotovnika, vendar Simoniti pogreša večjo operativnost kulture, ki bi se morala začeti na ministrstvu za kulturo.

To bi moralo, kot je prepričan, skrbeti za nemoteno ustvarjanje umetnikov, ob čemer se zaveda, da je odvisno od pogojev, kot so pravna država, vitalno gospodarstvo ter svoboda misli in govora. “Če tega ni, pridemo do preizkušenega posnemanja, ki mu dodamo nekaj lokalnih posebnosti”, je menil.

Eden od pokazateljev, da stanje na področju kulture ni rožnato, je po Simonitijevem mnenju položaj samozaposlenih. Skrbi ga predvsem večje število samozaposlenih, ki prejmejo pomoč ministrstva za kulturo, saj se to s tem spreminja v socialno ustanovo, umetniki pa postanejo tako ponižani in stigmatizirani. Rešitev vidi v novem zakonu in zadrugah, ki bi skrbele zanje.

Kot ključno težavo je Simoniti izpostavil zmanjšanje proračunskih sredstev za kulturo. Kot je poudaril, je bilo leta 2008 oz. ob koncu mandata vlade, ki jo je vodila SDS, za kulturo namenjenih 178 milijonov evrov, za leto 2017 pa je predvidenih 148 milijonov evrov, kar je 30 milijonov manj. Leta 2008 je bil delež, namenjen kulturi 2,1 odstotka državnega proračuna, prihodnje leto pa bo 1,63, ob čemer je Simoniti poudaril, da bo v proračunu za leto 2017 devet milijard evrov več kot pred desetimi leti.

Predlog strokovnega sveta SDS je tako povečanje proračunskega deleža za kulturo. Med predlogi pa je Simoniti navedel še večje upoštevanje Nacionalnega programa za kulturo, večjo povezanost med različnimi sferami kulture, od profesionalne, neinstitucionalne in ljubiteljske ter večji poudarek slovenskemu jeziku. Na področju založništva predlaga pet odstotni davek na knjigo.

Več sredstev bi bilo po njegovih besedah treba nameniti tudi kulturni dediščini, za katero so se sredstva v zadnjem desetletju prepolovila. Premisliti bi morali, kot meni, tudi možnosti kulturnega turizma. Predlaga tudi davčne olajšave za mecene in donatorje kulture.

Dotaknil se je še medijev in medijske svobode, ki je po njegovih besedah na zelo nizki ravni. Kritičen je bil do pristranskosti nacionalne televizije, ki, kot meni, podcenjuje in usmerja gledalce. (sta)