Ko sistemski problem Klemenčič govori o sistemskih problemih, je jasno, da je paradržava na svojem velikem pohodu!

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je danes prejel depešo odbora ministrov namestnikov Sveta Evrope, da sodni zaostanki po desetih letih od odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Lukenda v Sloveniji niso več sistemski problem. S tem je Slovenija bojda naredila pomemben korak navzdol na lestvici kršiteljic človekovih pravic.

Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji prvič razsodilo oktobra 2005 v primeru Lukenda in državi naložilo plačilo odškodnine. Takrat je tudi zapisalo, da so predolgi sodni postopki v Sloveniji velika težava. Slovenija je nato sprožila projekt Lukenda, katerega cilj je bila odprava sodnih zaostankov.




[su_box title=”Slovenija zaradi sojenja v nerazumnem roku v postopkih pred ESČP plačala tri milijone evrov odškodnin”]Slovenija je do zdaj zaradi sojenja v nerazumnem roku v postopkih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) plačala za okoli tri milijone evrov odškodnin. Od tega je nekaj manj kot milijon evrov plačala na podlagi sodb, nekaj več kot dva milijona evrov pa na podlagi sklenjenih poravnav, je razvidno iz odgovora državnega pravobranilstva.[/su_box]

Po Klemenčičevih besedah je pristojni organ Sveta Evrope letos opravil skrben in neodvisen pregled slovenskega pravosodnega sistema in ugotovil, da sodni zaostanki niso več sistemski problem. To je objektivni zunanji pokazatelj, da je Slovenija naredila pozitivne korake naprej pri zmanjševanju sodnih zaostankov. Slovenija tako več ni uvrščena med tistih nekaj držav Sveta Evrope, kjer so sodni zaostanki sistemski problem, je dejal minister.

Prav tako takšna odločitev pomeni, da osebe, ki menijo, da jim je bila kršena pravica do sojenja v razumnem roku, ne morejo več kar tako pričakovati, da bodo dobili zadoščenje na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj je današnja resolucija odbora ministrov odločila, da ima Slovenija dovolj notranjih pravnih poti, da izplačuje odškodnine v takih primerih. Zanimiva Klemenčičeva dikcija, ko določa kdo naj se obrne na ESČP in kdo ne.

Potem ko je bila nedavno sprejeta odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi izbrisani, ostaja pred evropskim sodiščem še slabih 50 zadev, v katerih je Slovenija v posebnem nadzoru, je dejal minister na novinarski konferenci.

Ko bo še odločeno v zadevi Ališič proti državi v zadevi varčevalci LB, Klemenčič pričakuje, da bo pred evropskim sodiščem odprtih manj kot 10 sodb. Glede te zadeve so po besedah ministra “trenutni vmesni signali pozitivni”.

To so seveda samo Klemenčičeve interpretacije trenutnega stanja slovenskega pravosodja, saj je on eden izmed zadnjih, ki lahko pametuje o človekovih pravicah. Spomnimo samo na to, da je vrhovno sodišče v februarju 2015 odpravilo sporno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se je nanašalo na predsednika SDS Janeza Janšo.

[su_box title=”PREBERITE ŠE TO”]Video: Kdo v resnici je Goran Klemenčič? V 4 minutah povsem slečeni rdeči aparatčik. Več TUKAJ.[/su_box]

Pred slovenskimi sodišči je bilo leta 2010 428.000 nerešenih zadev, pri čemer niso všteti prekrški, konec septembra letos pa 190.000. Po ocenah evropske komisije je bil leta 2013 čas reševanja civilnih in gospodarskih pravdnih zadev 420 dni, letos 230 dni. Čas reševanja upravnih zadev je bil leta 2013 okoli 250 dni, letos 150. Čas reševanja plačilne nesposobnosti je bil leta 2013 dve leti, letos pa devet mesecev, je navedel minister.

Klemenčič je še poudaril tudi, da sta vlada in ministrstvo od začetka mandata posvetila posebno pozornost izvrševanju odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Današnja odločitev odbora ministrov namestnikov je tudi posledica tega, prav tako pa prizadevanj vrhovnega sodišča in vseh ostalih ministrov za pravosodje v preteklih desetih letih, ki so dali pomemben prispevek, “da smo se rešili tega jarma”, je dodal.

Po besedah ministra “smo prišli iz najbolj črne luknje, imamo pa še vedno posamezne zadeve, ki bodo še vedno upravičeno burile domišljijo medijev, politike in posameznikov, kot je primer Šilih”. Gre za 21 let trajajoč spor po smrti Gregorja Šiliha.

[su_box title=”PREBERITE ŠE TO”]2X TRAGEDIJA. Zakonca Šilih pred 23 leti zaradi zdravniške malomarnosti izgubila sina, nato je sledila še dolgoletna sodna kalvarija! Več TUKAJ.[/su_box]

Po Klemenčičevih besedah je ministrstvo za pravosodje prevzelo posredovalno vlogo mediatorja, da bi primer rešili po mirni poti. “Globoko verjamem, da bomo še pred koncem letošnjega leta tudi to zadevo rešili,” je dejal.

Se pa Klemenčič zaveda, da to ne pomeni, da smo lahko na področju pravosodja zadovoljni. Kljub pozitivnim trendom je treba rešiti še določene težave, kot je denimo, kako hitreje priti do pravice, ter poenotenje ter večja predvidljivost sodne prakse.

Zato je vlada prejšnji teden v svežnju zakonskih predlogov s področja pravosodja potrdila novelo zakona o pravdnem postopku, ki po ministrovih besedah prinaša mnoge pomembne novosti.

Na današnji novinarski konferenci so tudi predstavili predlog novele zakona o kazenskem postopku, za katero Klemenčič pričakuje, da bo še letos potrjena na vladi. Novela med drugim državnim tožilcem in policiji ponovno omogoča zaslišanje prič v predkazenskem postopku.

Policija oz. tožilstvo bosta lahko po novem v predkazenskem postopku zaslišala osumljenca brez prisotnosti odvetnika, pri čemer bodo morali zaslišanje posneti. Če bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji, bo takšno zaslišanje lahko dokaz na sodišču, medtem ko je imelo zdaj status uradnega zaznamka, pa je pojasnil državni sekretar Darko Stare. Na to temo smo na našem TW profilu že tvitnili: “Udba se vrača na velika vrata: v predkazenskem postopku bo policija lahko zaslišala osumljenca brez prisotnosti odvetnika!?” (sta/ured)