V maroškem Marakešu se bo danes začelo 22. srečanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) – COP22. Podnebna konferenca, ki bo trajala do 18. novembra, bo morala zagnati konkretno delo na podlagi pariškega sporazuma, doseženega pred slabim letom dni.
V globalnem boju proti podnebnim spremembam je lanskoletna podnebna konferenca v Parizu pomenila pomemben mejnik – na COP21 so namreč pogajalci 195 držav sprejeli pariški sporazum, ki prvič v zgodovini pri dosegi istega cilja združuje tako razvite države kot države v razvoju. Svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.
Pariški sporazum je v veljavo stopil presenetljivo hitro, saj je bil potreben prag (ratifikacija s strani 55 držav, ki proizvedejo vsaj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov) dosežen že v začetku oktobra, torej 10 mesecev po sprejetju. Ratificirali sta ga tudi že dve največji proizvajalki izpustov toplogrednih plinov na svetu, Kitajska in ZDA. Svojo ratifikacijo je dodala tudi EU, čeprav nekatere njene članice, tudi Slovenijo, ta korak še čaka.
Pot do uresničitve zastavljenega cilja sporazuma bo sicer vse prej kot enostavna. Države naj bi namreč dvig temperature omejile s prostovoljnimi nacionalnimi prispevki, vendar njihove dosedanje obljube še ne zadostujejo za omejitev na največ dve stopinji.
Konferenca v Maroku bo tako začrtala pot proti letu 2018, ko bodo države izvedle prvi t. i. pospeševalni dialog. Do tega leta bo medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) pripravil strategijo za doseg cilja 1,5 stopinje Celzija. Na tej podlagi naj bi se države dogovorile, kako povečati ambicije v končnih nacionalnih prispevkih, ki bodo začeli veljati leta 2020.
Sicer pa želi maroško predsedstvo na tokratni konferenci še posebej izpostaviti afriške težave. Prizadeva si namreč za uravnoteženo razpravo tako glede zmanjševanja izpustov kot tudi prilagajanja na posledice podnebnih sprememb in vseh oblik pomoči, od finančne do prenosa tehnologij, krepitve usposobljenosti ter pokritja izgub in škode zaradi podnebnih sprememb.
Prav tako bodo konferenco pomembno zaznamovale ameriške predsedniške volitve. Republikanski kandidat Donald Trump je namreč napovedal, da se bodo ZDA v primeru njegove zmage umaknile iz pariškega podnebnega sporazuma, to pa bi pomembno vplivalo tudi na pripravljenost preostalih držav na resnejše spremembe.
Slovenijo bo v prvih dneh konference v pogovorih zastopal glavni slovenski podnebni pogajalec Zoran Kus, vrha pa se bo med 15. in 17. novembrom udeležila tudi manjša delegacija z ministrico za okolje Ireno Majcen na čelu. Slovenska vlada upa, da bo po opravljenem postopku v DZ Majcnova v Maroko že lahko nesla tudi novico o slovenski ratifikaciji pariškega sporazuma. (sta)
