Na Madžarskem obeležujejo 60-letnico spodletele vstaje proti komunistični vladi

V Budimpešti so danes pripravili osrednjo slovesnost ob 60-letnici spodletele vstaje na Madžarskem leta 1956, spontanega upora proti tedanji komunistični vladi in sovjetskim silam. Komemoracije pred poslopjem parlamenta so se med drugim udeležili predsedniki države, vlade in parlamenta, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Premier Viktor Orban je v nagovoru na komemoraciji, na katero je kot častni gost prišel tudi poljski predsednik Andrzej Duda, dejal, da je 23. oktober dan, ko bi morali biti Madžari ponosni, ki jih “dviga in očiščuje”.

“Madžari se bodo vedno borili za svobodo, tudi v najbolj brezupnih pogojih. Smo nadarjeni za svobodo, vedno smo vedeli, kako jo uporabljati,” je dejal Orban, ki so ga sicer po navedbah nemške tiskovne agencije dpa pospremili žvižgi nekaj sto zbranih podpornikov opozicije.

Vodja opozicijske Demokratične koalicije Ferenc Gyurcsany je dejal, da je Orban v ostrem nasprotju z duhom protisovjetske revolucije in takrat ubitega premierja Imreja Nagyja. Po njegovih besedah Orban slovi po “uničevanju svobode in demokracije”. “Če je bila revolucija Imreja Nagyja revolucija svobode in demokracije, je sedanji premier vodja kontrarevolucije,” je dodal Gyurcsany.

Na ulicah Budimpešte se je 23. oktobra 1956 zbralo več sto tisoč madžarskih študentov, delavcev in intelektualcev, ki so zahtevali odhod sovjetske vojske in politične reforme v državi. A poskus osvoboditi se komunističnega zatiranja, v katerem so demonstranti prijeli tudi za orožje, so isti dan hitro krvavo zatrli.

Naslednji dan je partijsko vodstvo klonilo pod pritiskom ulice in vodenje madžarske vlade znova dalo v roke Imreju Nagyju, ki so ga s premierskega stolčka leta 1955 zaradi reformnih prizadevanj odstavili. A že naslednji dan so na ulice Budimpešte znova prišli sovjetski tanki. 25. oktobra sta madžarska tajna policija in sovjetska vojska streljali na neoboroženo množico pred parlamentom, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Val revolucije pa se je razširil po vsej državi.

Madžarska vlada pod vodstvom Nagyja je 28. oktobra začela pogajanja s Sovjetsko zvezo o njenem umiku, ki se je začel 30. oktobra, vendar je že 31. oktobra sovjetski voditelj Nikita Hruščov odločitev o umiku preklical in sovjetske sile so znova vdrle na Madžarsko. Nagy je v upanju, da bo dobil mednarodno podporo, 1. novembra z balkona parlamenta napovedal izstop Madžarske iz Varšavskega pakta in razglasil njeno nevtralnost. Obenem je ZDA in ZN zaprosil za pomoč. A je naletel na bolj ali manj gluha ušesa.

Moskva je le dva dni zatem ob pretvezi pogajanj aretirala gonilne sile madžarske vstaje, 4. novembra ob 4. uri zjutraj pa s 6000 tanki, oklepniki, topništvom in letalstvom vkorakala v Budimpešto. Rdeča armada je zasedla tudi preostanek države. Nagy je isti dan z nekaj zaupniki pobegnil na jugoslovansko veleposlaništvo, ko pa ga je 22. novembra ob pisnem zagotovilu partijskega vodstva o varnem prehodu zapustil, so ga aretirali. Na tajnem procesu so ga skupaj z dvema tesnima sodelavcema 16. junija 1958 obsodili na smrt in ga usmrtili.

Cena, ki so jo Madžari plačali za vstajo, je bila visoka. Zaradi nasilja med revolucijo je umrlo več kot 2500 ljudi, med njimi več sto neoboroženih civilistov. Na smrt je bilo obsojenih 249 ljudi, okoli 22.000 Madžarov je pristalo v zaporih, 18.000 jih so internirali. Od 180.000 do 200.000 ljudi je zapustilo Madžarsko; nekaj več kot 2000 se jih je zateklo tudi v Slovenijo.

Nagyja in somišljenike so v Budimpešti ponovno pokopali 19. junija 1989. Pogreba, ki velja za simboličen konec komunizma na Madžarskem, se je udeležilo 200.000 ljudi.

Danes je 23. oktober na Madžarskem državni praznik. Obletnice se bodo spomnili na številnih slovesnostih po državi. (sta)