Danes mednarodni dan boja proti revščini, a Vlada RS za naše najbolj ranljive skupine naredi bore malo!

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini.

Generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic je ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti revščini pozval k borbi proti vsem oblikam revščine in nepravičnosti. Predsednik Rdečega križa Slovenije Dušan Keber pa je opozoril, da je revščina tudi v Sloveniji resen problem. V svetu okoli 385 milijonov otrok živi v ekstremni revščini.

Pod letošnjim geslom Prehod od ponižanja in izločitve do vključevanja: Odprava revščine v vseh oblikah je posebna pozornost posvečena vključevanju revnih v procese odprave revščine. Geslo je namenjeno ozaveščanju o različnih dejavnikih in dimenzijah revščine ter pomenu vključevanja revnih v procese odprave revščine. Hkrati odraža prvega izmed ciljev trajnostnega razvoja, ki stremi k odpravi vseh oblik revščine povsod po svetu. Slovenija se s projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči pridružuje mednarodnim prizadevanjem za odpravo revščine in implementacijo ciljev trajnostnega razvoja, so ob tem sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.

Dodali so, da 836 milijonov ljudi po svetu živi v skrajni revščini. Boj proti revščini ostaja prioriteta tudi v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki s 17 cilji trajnostnega razvoja predvideva doseganje trajnostnega razvoja na univerzalen način in ob aktivnem vključevanju vseh deležnikov.

Vsakoletno zaznamovanje 17. oktobra, mednarodnega dneva boja proti revščini, po besedah Jerebica opozori na problem revščine v svetu in spodbuja ukrepe za njeno zmanjševanje. Predvsem v manj razvitih predelih sveta se še vedno spopadajo z absolutno revščino, kar pomeni, da trpijo pomanjkanje dobrin in storitev, ki so nujno potrebne za življenje, npr. hrane in vode.

Jerebic je dejal, da Slovenski karitas skupaj s Caritas Europa kliče EU in vsem državam članicam k povečanju uradne razvojne pomoči. Spomnil je, da v svetu zaradi lakote trpi prek 795 milijonov ljudi ali vsak deveti prebivalec. Lakota in revščina sta tudi med glavnimi vzroki za prisilne migracije in preseljevanje ljudi, kar je lani doseglo rekordnih 65 milijonov ljudi.

Skoraj 385 milijonov otrok v svetu živi v ekstremni revščini, najslabše pa je stanje v podsaharski Afriki in južni Aziji, še posebej v Indiji. Vsako leto zaradi podhranjenosti umre več kot tri milijone otrok, kar je po besedah Jerebica v svetu obilja, kjer je hrane dovolj, le da je nepravično razporejena, škandal.

V Sloveniji petina upokojencev prejema pokojnino v višini med 400 in 500 evri, dobra polovica pa med 400 in 700. Prag tveganja revščine za samsko odraslo osebo je po Kebrovih besedah slabih 600 evrov in je skoraj enak neto minimalni plači. Veliko upokojencev in družin z eno samo nizko plačo živi v globoki revščini. Enako velja za brezposelne in druge, ki živijo zgolj od socialne podpore.

“Otroci ne le da imajo več možnosti, da bodo živeli v ekstremni revščini; učinki revščine so najbolj škodljivi, ko gre za otroke,” pa je v začetku oktobra ob objavi poročila Unicefa in Svetovne banke opozoril izvršni direktor Unicefa Anthony Lake. “So na najslabšem med tistimi, ki so na najslabšem – in najmlajši otroci so na najslabšem od vseh, saj pomanjkanje, ki ga trpijo, vpliva na njihov telesni in umski razvoj,” je dejal.

Statistični uradi evropskih držav ne merijo absolutne, ampak relativno revščino. Ugotavljajo namreč, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Izhajajo iz predpostavke, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Relativna revščina se izraža s stopnjo tveganja revščine.

In kaj pravi SURS? Po podatkih iz raziskovanja Življenjski pogoji (SILC) za leto 2015 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 14,3-odstotna. To pomeni, da je v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine približno 287.000 oseb. Od vseh 287.000 oseb pod pragom tveganja revščine je bilo 78.000 upokojencev (15,9 % od vseh upokojencev), od tega 55.000 upokojenih žensk in 23.000 upokojenih moških, 65.000 je bilo brezposelnih (44,8 % od vseh brezposelnih), 54.000 je bilo delovno aktivnih (6,7 % od vseh delovno aktivnih), od tega 34.000 zaposlenih in 20.000 samozaposlenih, 54.000 je bilo mladoletnih otrok (14,2 % od vseh otrok), 36.000 pa je bilo drugih oseb (19,5 % od vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov in drugih neaktivnih oseb).

V EU je po podatkih za leto 2015 relativno reven vsak šesti prebivalec, resno materialno prikrajšan pa vsak 11. V Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem pod pragom tveganja revščine živi vsak sedmi prebivalec. V Sloveniji je resno materialno prikrajšanih 5,8 odstotka prebivalcev (vsak 17.), v Avstriji je ta odstotek eden najnižjih v EU (3,6 odstotka ali vsak 28.), na Madžarskem pa eden najvišjih v EU (19,4 odstotka ali vsak peti). (sta/ured)