Bančna preiskovalna komisija z delnim poročilom o slabi bančni praksi v Factor banki in Probanki

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je prešla v sklepno fazo v delu, ki se nanaša na Factor banko in Probanko in večinsko podprla prvi osnutek delnega vmesnega poročila. V njegovem tajnem delu so navedeni po štirje primeri kršitev v bankah, ki po besedah predsednika komisije Anžeta Logarja kažejo na slabo bančno prakso.

Logar je po današnji seji v izjavi za medije pojasnil, da so danes opravili prvo branje delnega poročila, in sicer splošnega vmesnega poročila in dodatnega vmesnega poročila. Splošni del, ki bo javen, opisuje potek dela preiskovalne komisije in vse zaplete, ki so nastali pri pridobivanju gradiva, v zaključku pa bodo bistvene ugotovitve skupaj s predlogi sklepov zakonskih sprememb.

Dodatno vmesno poročilo pa bo nosilo oznako tajno in poslovna skrivnost – v njem bo komisija opredelila odgovornost uprav in nadzornih svetov Factor banke in Probanke ter Banke Slovenije. “To poročilo, ki ga bo DZ obravnaval na zaprti seji, je zelo neposredno, ničesar ne olepšujemo,” je dejal Logar.

V javnosti se namreč po njegovih ocenah večkrat pojavlja mnenje, da na koncu nihče ne bo odgovarjal za nastalo bančno luknjo, vendar pa gre pri tem, kot je dejal, tudi za zaupanje v pravni sistem pri preiskavi bančne kriminalitete. “Tragično je spremljati razvoj prakse pri pregonu bančne kriminalitete,” je dejal.

V dodatnem, zaprtem delu poročila, je komisija za vsako od teh dveh bank navedla po štiri konkretne primere kršitev, ki po mnenju predsednika komisije kažejo na slabo bančno prakso.

“Nimam razloga, da ne bi verjel, da se je podobno dogajalo tudi v ostalih bankah. Če bo to ostala sprejemljiva bančna praksa, potem lahko že takoj napovem, da to ne bo zadnja sanacija bančnega sistema z davkoplačevalskim denarjem,” je dejal.

Komisija je natančno razčlenila delovanje uprav in tudi poimensko ugotavljala sume kaznivih dejanj. Namen priprave poročila je, da bi služilo kot naznanitev storitve kaznivega dejanja organom pregona. Člani komisije si po Logarjevih besedah želijo po sprejetju poročila tudi povratne informacije organov pregona.

Vse ugotovitve po njegovih besedah temeljijo na listinskih dokazih, bodisi zapisnikih ožjega kolegija guvernerja, kot tudi zapisnikov sej kreditnih odborov v omenjenih bankah. “Poslancem bodo podale dejstva, kaj se je v teh bankah dogajalo in kako je Banka Slovenije spremljala delo in bančno prakso,” je dodal.

Komisija je v poročilu ugotavljala tudi odgovornost Banke Slovenije in sprejela ugotovitve, ki jih Logar ni predstavil. “Dokler komisija ne opravi končnega branja, pa o konkretnih imenih in priimkih ne bom govoril,” je poudaril.

Poročili pa se ne dotikata vprašanja politične odgovornosti, ker se bo odgovornost politike lahko ugotavljala šele na podlagi pregleda bančne prakse vseh bank, ki so bile dokapitalizirane konec leta 2013. “Šele takrat bomo lahko verodostojno ocenili, kakšno je bilo vpletanje politike, kakšno funkcijo je imela izvršilna ali zakonodajna veja oblasti ali pa posamezniki,” je dejal Logar.

Danes je bil sicer sprejet osnutek brez bistvenih ugotovitev, ki bodo pripravljeni za naslednjo sejo 27. oktobra, nato pa bo poročilo šlo v obravnavo v DZ. Člani komisije si želijo, da se obravnava opravi na novembrski seji, ko bo potekala tudi proračunska razprava.

DZ je komisijo, ki jo vodi Logar, ustanovil lani spomladi, s prvimi zaslišanji prič pa je začela marca letos. Pri tem išče odgovornost nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank. (sta)