Uredniški odbor časopisa Washington Post, ki je predsedniško kandidaturo republikanca Donalda Trumpa označil za nevarno ZDA, ocenjuje, da je zgodba o zasebnem strežniku elektronske pošte demokratske kandidatke Hillary Clinton prerasla okvirje dejstev. Uredniki svoje medijske kolege pozivajo, naj nehajo pretiravati.
Odziv uredniškega odbora časopisa je neposredna posledica pogovora voditelja televizije NBC Matta Lauerja z obema kandidatoma, pri čemer je ta zapravil tri četrt časa za Clintonovo in njeno elektronsko pošto, Trumpu pa je pogledal skozi prste tudi pri očitnih lažeh, kot je na primer vztrajanje pri trditvi, da je vedno nasprotoval vojni proti Iraku, čeprav je leta 2002 javno povedal, da podpira morebitno invazijo, ki je bila takrat še v pripravi.
Washington Post piše, da strežnik elektronske pošte ni najpomembnejše vprašanje letošnjih volitev. “Več tisoč jih je – od agresivnih potez Kitajske v Južnokitajskem morju, do delovanja Agencije za nacionalno varnost ali vojaške porabe – ki bi razkrila več o znanju kandidatov in o tem, kako bo kateri vladal.”
“Na žalost Laurerjevo vodenje foruma kandidatov ni odklon. Ankete kažejo, da volivci bolj zaupajo Trumpu kot Clintonovi. Njena elektronska pošta je dobila veliko več pozornosti, kot bi jih v primeru navadne osebe,” piše časopis in trdi, da bi morale nekatere novice zgodbi pobrati vso paro. Na prvem mestu dopis direktorja FBI Jamesa Comeyja, v katerem pravi, da odločitev proti kazenski ovadbi Clintonove ni bila nikoli tesna.
“Ljudje, ki se tolčejo po prsih in dvomijo v FBI, ne vedo, kaj govorijo. Vsak, ki trdi, da bi morala biti Clintonova v zaporu, obtožuje FBI korupcije ali popolne nesposobnosti,” je zapisal Comey.
Washington Post potem dodaja novico, da je republikanski državni sekretar Colin Powell priznal, da je sam uporabljal zasebni računalnik mimo strežnikov State Departmenta tudi, ko je komuniciral s tujimi voditelji. Delal je torej isto kot Clintonova in ga ni nihče o tem niti vprašal.
Potem je tu “odmevna” novica, da je FBI odkril 30 novih elektronskih sporočil s strežnika Clintonove, ki bi lahko bili povezani s terorističnim napadom v Bengaziju leta 2012, za kar želijo republikanci naprtiti odgovornost Clintonovi, kot so skušali leta 2012 pred volitvami Baracku Obami. Šlo je za podvojene kopije že objavljenih elektronskih sporočil in le eno je vsebovalo pohvalo diplomata na račun Clintonove. “Vendar pa je bila škoda zaradi 30 domnevno izbrisanih sporočil o Bengaziju že storjena.”
Clintonova pri zgodbi ni povsem nedolžna. Javni interes je obravnavala naduto, nekaj malega zaupnega materiala je res šlo preko njenega strežnika, čeprav ni bil očitno označen na ta način in še vedno ni nobenega dokaza, da bi bila s tem ogrožena nacionalna varnost. “Clintonova je priznala napako in zgodba je krepko presegla okvirje dejstev. Zamislite si, kako bo zgodovina sodila Američanom, če bodo dali moč nevarnemu človeku zaradi minornega škandala. Med napakami Clintonove in potrjeno neprimernostjo za predsedniški položaj Trumpa ni nobene primerjave,” sklene časopis. (sta)