Dolga bo še pot boja proti davčnim utajam
Mineva že nekaj let, odkar je mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev začel z objavo dokumentov, ki razkrivajo sporna poslovanja evropskih podjetij, pa tudi politikov v davčnih oazah. Od tedaj je po mnenju sodelujočih na današnji okrogli mizi EU storila korak v pravo smer v boju proti davčnim utajam, a je pot še dolga in polna ovir.
Eno izmed večjih razkritij poslovanja v davčnih oazah so bili Panamski dokumenti, v konzorciju svetovnih novinarjev, ki so dokumente pregledovali, pa je bil tudi Delov novinar Nejc Gole. Slednji je na okrogli mizi ocenil, da je razkritje javnosti predvsem pokazalo, kako sistem davčnih oaz deluje, obenem pa so nastavili ogledalo političnim odločevalcem.
Gole je dodal, da so sicer koraki v pravo smer že vidni. Pojasnil je, da se med drugim države, ki prej niso hotele posredovati informacij, zdaj odpirajo. “Postopni koraki so, vendar problem ostaja,” je dejal.
Da se premiki dogajajo, je izpostavila tudi evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS). Kot je pojasnila, so nekaj konkretnih ukrepov na ravni EU že sprejeli. V naslednjem letu bo tako slovenska finančna uprava avtomatično izmenjavala informacije z vsemi državami EU, je izpostavila Tomčeva. Je pa problem po njenem mnenju precej širši, saj EU lahko vpliva samo na zakonodajo na svojem področju.
Tomčeva in evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) sta se ob tem strinjala, da je ob tem potreben premik v sami miselnosti ljudi. Kot sta menila, namreč davčnih utaj ni mogoče odstraniti samo s prisilnimi mehanizmi.
Šoltes je dodal, da tovrstne afere, ki jih razkrivajo novinarji, niti ne presenečajo več, meni pa, da se EU preveč sramežljivo in premalo ambiciozno loteva problema. “Učinkovitemu nadzoru morajo slediti učinkovite sankcije, če ne rešitve ne bo,” je izpostavil.
Evropska poslanka Patricija Šulin (EPP/SDS) pa je izpostavila, da je odkrivanje tovrstnih zadev tek na dolge proge. Pri tem je pojasnila, da je slovenska davčna uprava od 2010 do leta 2015 pregledala nekaj več kot 1000 transakcij slovenskih davčnih zavezancev, skupaj pa jim je naložila 32 milijonov dodatnih davčnih obveznosti.
Na ravni EU davčne utaje letno prinesejo 70 milijard evrov izgube, kar znaša polovico letnega proračuna unije, je še izpostavila Šulinova.
Šoltes je spomnil, da so vse davčne afere, ki pridejo v javnost, plod dela raziskovalnih novinarjev ali t.i. žvižgačev, ki pa jih evropska zakonodaja po njegovih besedah ne zaščiti dovolj. “Absurdno je, da govorimo o boji proti oazam, po drugi strani pa sodimo tistim, ki so jih razkrili,” je poudaril.
Z njim se je strinjala tudi Tomčeva, ki je sicer članica odbora Evropskega parlamenta, ki preiskuje Panamske dokumente. Dejala je, da so se na prvem srečanju odbora člani soglasno zavzeli za večjo zaščito novinarjev, če ne je njihovo delo nesmiselno in ogroženo.
Gole je sklenil, da kljub nekaterim ukrepom na evropski ravni pogreša tiste na državni ravni. Kot je pojasnil, je za večji napredek resda pomembno mednarodno sodelovanje, a ga motijo izgovori, da nič ne moremo storiti sami.
Tomčeva pa je izpostavila, da Slovenija ima zakonodajo, ki ji omogoča izterjavo dolga in izmenjavo podatkov z drugimi državami. “Se pa bojim, da nimamo dovolj volje, da bi te skrivače potegnili za ušesa,” je dejala.
Današnjo okroglo mizo o davčnih oazah sta sicer organizirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Radiotelevizija Slovenija. (sta)