ROKA PRAVICE SEGLA TUDI DO UDBE! Udbaša Perković in Mustač v Münchnu obsojena na dosmrtni zapor!

Sodišče v Münchnu je nekdanja pripadnika jugoslovanske varnostne službe Josipa Perkovića in Zdravka Mustača, ki so jima sodili zaradi sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića v Nemčiji leta 1983, obsodila na dosmrtni zapor. Sodišče ju je spoznalo za kriva zaradi njune pomembne vloge v hrvaški Službi državne varnosti (SDV).

Nemško tožilstvo je Perkovića bremenilo, da je načrtoval in organiziral umor Đurekovića, Mustača pa, da je kot takrat nadrejeni Perkoviću naložil, naj načrtuje in organizira umor, ki se je zgodil v bavarskem mestu Wolfratshausen nedaleč od Münchna leta 1983.

Tožilstvo je za dvojico zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, obramba pa je zahtevala njuno oprostitev. Perković in Mustač sta bila po osamosvojitvi Hrvaške tudi visoka uradnika hrvaških obveščevalnih služb.

V obrazložitvi je sodišče pojasnilo, da sta imela oba pomembno vlogo v hrvaški SDV, ki je sprožila in izvedla umor Đurekovića.

“Sodba temelji na dejstvu, da je bil Zdravko Mustač v tem času, torej leta 1983, vodja hrvaške podružnice SDV, medtem ko pa je Josip Perković takrat opravljal funkcijo načelnika oddelka SDV, pristojnega za emigracijo, in je bil glavni obveščevalec Krunoslava Pratesa,” je povedal predsednik sodnega senata Mafred Dauster.

Nekdanji sodelavec SDV Prates je bil sicer zaradi sodelovanja pri umoru Đurekovića leta 2008 na münchenskem sodišču že obsojen na dosmrtno ječo in naj bi tesno sodeloval s Perkovićem pri umoru Đurekovića.

Dauster je še pojasnil, da je “Zdravko Mustač konec leta 1982 ali na začetku 1983 pooblastil Perkovića, da začne s pripravami na umor Stjepana Đurekovića”. Zavrnil je tudi trditve obrambe, da je bila za likvidacijo Đurekovića zadolžena zvezna raven SDV (sicer znane tudi kot Udba).

“Motiv za likvidacijo Đurekovića je povezan z njegovim sovražnim delovanjem in vpletenostjo v goljufije v energetski družbi Ina. Sklepali so, da bodo z umikom Đurekovića umaknili tudi težavo z Ino, ki je zaradi preiskav o poneverbah v višini nekaj milijonov dolarjev postala veliko breme za republiško vodstvo,” je še dejal Dauster.

Že prej je pojasnil, da so hrvaške oblasti dobro sodelovale z nemškim pravosodjem in so ji predale vso dokumentacijo, ki so jo potrebovali.

Perkovićev odvetnik Anto Nobilo je sicer zahteval oprostitev, ker da ni bilo enega samega dokaza proti Perkoviću. Povedal je, da je Nemčija obrambi zavrnila vpogled v arhiv, ker je da je bil Đureković sodelavec nemške varnostne službe (BND).

Med drugim je dejal, da so jugoslovanske varnostne sile v 70. in 80. let prejšnjega stoletja sprožile preventivne napade na emigrante, ki so načrtovali in izvajali teroristične napade na takratno Jugoslavijo, kar je primerjal s sodobnimi ameriškimi protiterorističnimi akcijami.

Perkovićevi odvetniki so med sojenjem tudi večkrat poudarili, da izjave nekaterih prič kažejo, da za umorom Đurekovića stoji nekdanji jugoslovanski notranji minister Stane Dolanc, ki je umrl leta 1999. Mimogrede, Dolanc je bil politični mentor Milana Kučana.

Sicer pa je sodba znova odprla razpravo o potezah bivšega hrvaškega premierja Zorana Milanovića, ki je nasprotoval izročitvi Perkovića in Mustača tudi z zakonom, ki je bolj znan kot “lex Perković”. Na koncu je Hrvaška pod diplomatskim pritiskom Nemčije, razveljavila sporni zakon. (sta/ured)