Janez Janša: Ta spominska plošča je izraz naše globoke in večne hvaležnosti vsem, ki so umrli za domovino!

Janez Janša se je včeraj udeležil slovesnosti ob odkritju spominske plošče v ljubljanski stolnici, ki ga je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.

Predsednik SDS in obrambni minister v času vojne za Slovenijo Janez Janša je ob odkritju spominske plošče ob 25-letnici konca oboroženih spopadov v vojni za samostojno Slovenijo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja uvodoma dejal, da ne obhajamo samo konca oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo, ampak tudi dan, ko je Slovenija zmagala.

Ob tej priložnosti je potekala sveta maša v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, ki sta jo darovala apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz ter stolni župnik dr. Jože Plut. Nagovor ob odkritju spominske plošče je poleg Janeza Janše imel tudi mag. Igor Senčar, veleposlanik.

»Obhajamo dan, ko so pogumni možje in fantje, ki so se v tem času po tem, ko smo razglasili samostojno Slovenijo, držali usodo te odločitve v svojih rokah in so odločitev s svojim pogumom obvarovali,« je poudaril Janez Janša.

Nadaljeval je z mislijo, da smo se ob tem pomniku na posvečenem kraju zbrali tudi zato, da se spominjamo vseh tistih v zgodovini stoterih rodov Slovencev, ki so umrli za domovino in so večinoma pozabljeni. Ob tem je spomnil na tisoče umrlih v prvi svetovni vojni ter na množična morišča na slovenski zemlji, kjer so ljudje umirali za domovino in so še vedno nepokopani.

Ob Cankarjevih besedah, da nobena solza ni bila potočena zaman in nobena kaplja krvi ni bila prelita zastonj, je Janez Janša dejal, da »so tudi te žrtve pripomogle k temu, da se tragična zgodovina Slovencev ni ponavljala, da se bratomorna vojna ni ponovila in da smo v obrambni vojni plačali relativno nizko ceno.« Ob tem je dodal, da je bila ta cena visoka za tiste, ki so izgubili svoje drage. »Njim smo dolžni največjo hvaležnost.«

Obrambni minister v času vojne za samostojno Slovenijo se je zahvalil tudi številnim duhovnikom, ki so bili vpoklicani v Teritorialno obrambo in opravljali svete maše za vojake in policiste. Žal so pokopavali tudi padle v vojni in to so bile tudi sile, zaradi katerih smo v tem neenakopravnem spopadu prevladali. »Ta duhovna pomoč, ki je v tistem času prišla spontano, je omogočala, da smo se Slovenci čutili povezane in da je bil ta klic domovine več kot nekaj zgolj zemeljskega. Tudi zato je prav, da takšen pomnik odkrivamo na posvečenem kraju,« je poudaril Janša.

Svoj nagovor je nato nadaljeval s pripovedjo iz obiska na Poljskem, kjer je v cerkvah opazil, da je nekaj drugače kot pri nas v Sloveniji. »Prešinilo me je, kajti polno spominskih tabel, polno pomnikov poljske zgodovine je bilo v teh cerkvah, še posebej so izstopale spominske table na tako imenovano Armio Krajowo, to je bila poljska uporniška armada, ki je bila izdana po poljski vstaji s strani Sovjetov in katere ime je bilo v komunistični Poljski nezaželjeno in prepovedano, ampak pogumna poljska cerkev je kljub časom trdega komunizma postavljala junakom te armade spominske plošče,« je povedal Janša.

»Danes se zahvaljujem slovenski cerkvi, da sledi temu pogumu. Resnična hvala. To je zunanji dokaz te povezanosti, ki je takrat prevevala slovensko krščansko občestvo, kljub temu, da gospodu nadškofu Šuštarju niso dovolili slišnega blagoslova slovenske lipe. Ta pomnik je trajen. Je tudi izraz naše globoke, večne hvaležnosti nas in prihodnjih rodov Slovencev vsem, ki so skozi burno zgodovino slovenskega naroda umrli za domovino,« je ob koncu dejal Janez Janša.