V romarski cerkvi v Logu pri Vipavi bo danes zvenel Mozartov Rekviem
Organizatorji glasbenega doživetja Mozartovega Rekviema so se zaradi nadvse muhastega vremena v zadnjem tednu odločili za varnejšo lokacijo in nocojšnji koncert izza grajskega obzidja v Ajdovščini premestili v romarsko cerkev Marije tolažnice žalostnih v Log pri Vipavi. Koncert se bo začel ob 21. uri.
Mozartov Rekviem je projekt svetovno priznane ajdovske dirigentke Martine Batič, ki ga je zasnovala kot sintezo profesionalnih in ljubiteljskih glasbenikov, pri čemer prihaja dobršen delež izvajalcev z Vipavskega. Nastopili bodo orkester in zbor Slovenske filharmonije, mešani zbor Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina in solisti – sopranistka Jerica Rudolf, altistka Barbara Sorč, tenorist Matej Vovk in basist Luka Ortar. Dirigentka bo seveda Batičeva.
Organizatorji letošnjega glasbenega doživetja sta Pritrkovalsko društvo Ivan Mercina Ajdovščina in Krajevna skupnost Ajdovščina.
Simbolično povezavo Ajdovščine z Mozartovim Rekviemom bi lahko predstavljal ajdovski grof Jakob Janez Nepomuk Edling. V letu Mozartove smrti je namreč dobil službo na Dunaju, postal je dvorni svetnik za civilne zadeve, kamor je sodilo tudi šolstvo. Edlinga je za šolskega nadzornika imenovala že cesarica Marija Terezija in se je na Dunaju za svojo službo tudi izpopolnjeval. Umrl je na Dunaju leta 1793 in je tam tudi pokopan.
Med bogatim delovanjem v Sloveniji je bil Edling tudi eden od ustanoviteljev oziroma obuditeljev Academie operosorum (leta 1781) in celo njen podpredsednik, vendar projekt ni bil najbolj uspešen zaradi različnih nazorov. Kljub temu pa sta vendarle zaživeli dve društvi: Društvo risarjev – Academia Ineulutorum in Društvo glasbenikov – Academia Philharmonicorum Labacensis, sicer ustanovljena leta 1701.
Mozart se je pri uglasbitvi maše za umrle držal predpisanega sakralnega stila, kakršnega so izoblikovali Bach, Händel in italijanski baročni mojstri, vendar je stare obrazce združil s pretresljivo izkušnjo bližajoče se smrti. Prav Rekviem svojimi drznimi harmonijami in instrumentacijo bolj kot katerokoli drugo glasbeno delo 18. stoletja napoveduje romantično dobo.
Rekviem je Mozartu poleti 1791 naročil grof Walsegg-Stuppach v spomin na ženo. Dela se je nemudoma lotil, vendar ga do svoje smrti 5. decembra 1791 ni uspel dokončati. To je kasneje storil njegov učenec in pomočnik Franz Xaver Süssamayr. (sta)