V Ljubljani o prednostih in slabostih Slovenije kot destinacije za naložbe

Prvi mož Unicredit banke Slovenija Štefan Vavti je v uvodu predstavil nekaj najnovejših dejstev o tujih neposrednih naložbah v Sloveniji. Unicredit banka Slovenija je bila namreč v zadnjih letih največji ponudnik storitev finančnega svetovanja pri nekaterih prevzemih, kot so Mahlejev prevzem Letrike in tudi prodajni postopki v okviru finančnega prestrukturiranja Pivovarne Laško.

Slovenija ima glede na običajne dejavnike, ki privabljajo tuje vlagatelje, po Vavtijevem mnenju razmeroma dobro startno izhodišče, v zadnjih letih pa so trendi na področju tujih naložb spodbudni. Vendar pa država tekmuje z močnimi tekmeci v regiji Srednje in Vzhodne Evrope. Na to je opozoril tudi generalni direktor družbe BSH Hišni aparati Wolfram Walter Pabst von Ohain, še posebej, ko je spomnil, da so za spremembo namembnosti parkirišča, kjer želijo zgraditi novo proizvodno dvorano, porabili že tri leta.

Dolgotrajnost postopkov je omenjena kot ena od glavnih ovir za nove naložbe. Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je spomnil na spremembe zakonodaje, ki jih pripravlja ministrstvo za okolje in prostor in ki naj bi prinesle administrativno razbremenitev. Omenil je tudi načrtovane spremembe za večjo učinkovitost pravosodja, ki so v pripravi.

Vedno prisotna tema so tudi davki, predvsem obdavčitev zaposlenih z višjimi prihodki. Moderator okrogle mize, direktor časnika Finance Peter Frankl, je tako pripomnil, da v Sloveniji z davčno politiko dejansko spodbujamo slabše plačana delovna mesta, namesto da bi stimulirali bolje plačana delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Dragonja je opozoril, da želi vlada z načrtovanimi ukrepi za davčno prestrukturiranje ravno na tem področju vpeljati spremembe. Zaveda se, da ne gre za radikalno davčno reformo, a vseeno gre po njegovem za korak v smeri krepitve konkurenčnosti gospodarstva. Von Ohain je predlagane spremembe na davčnem področju pozdravil kot dobre, zato mu ni povsem jasno, zakaj ne bi bile sprejete. Dragonja je spomnil na nasprotovanje nekaterih delodajalskih združenj, a pristavil, da pogajanja vseeno nadaljujejo.

Tuji sogovorniki so sicer v pogovoru izpostavili kar nekaj prednosti Slovenije kot naložbene destinacije. Von Ohain je tako na primer poudaril varnost. “Lepo je v tem negotovem svetu živeti v varnem pristanu. Prej sem živel v mehiški prestolnici, verjemite mi, da vem, kaj govorim,” je orisal. Glede delovne sile je zelo pohvalil inženirje v razvojnem oddelku, ki so v nekaterih pogledih celo boljši od nemških. Več težav pa imajo v proizvodnji, kar je pripisal tudi odsotnosti dualnega sistema izobraževanja oz. vajeništva. Tudi na tem področju se sicer obetajo spremembe.

Član upravnega odbora Pivovarne Laško Martin Peter Hayes je medtem Heinekenov prevzem označil kot pozitivno zgodbo. Ta je Pivovarni laško, ki je že prej imela načrte za poslovno prestrukturiranje, omogočila, da te tudi izpelje, saj je Heineken odplačal ves dolg in odpravil lastniško razdrobljenost in negotovost. Tako so lahko hitro izpeljali načrtovane spremembe in Hayes je ocenil, da se da določene stvari v Sloveniji izpeljati celo hitreje kot v Heinekenovi matični državi Nizozemski.

Tako Von Ohain kot Hayes sta napovedala nove naložbe v podjetjih in širitev poslovanja ter zaposlovanja. Samo BSH v Nazarjih letno vloži več 10 milijonov evrov in na te manjše vsakoletne naložbe se v osredotočenosti na velike primere pozablja, je dejal prvi mož nazarske tovarne. Hayes in Von Ohain sta spomnila tudi na prenos znanj in dobrih praks znotraj velikih mednarodnih skupin, ki slovenskim vodilnim delavcem omogoča delo in izpopolnjevanje v tujini. Nekaj dobrih praks, tako Hayes, pa je Heineken odkril tudi v Sloveniji in jih bo lahko uporabil drugod. Oba sta se obregnila tudi ob pesimizem Slovencev. Ocenila sta, da je ta včasih res malo preveč prisoten. Kritičnost in previdnost nista slabi, a ko se izrodita v pesimizem in letargijo, nastanejo težave. Sergej Požar iz Unicredit banke Slovenija je medtem ocenil, da se razmere vseeno izboljšujejo.

Na vprašanje o tem, kaj se bo v prihodnje dogajalo na področju tujih neposrednih naložb, je Požar povedal, da na obzorju ne vidi kakšnega privatizacijskega vala, bo pa nekaj prodaj v okviru prestrukturiranja podjetij. Na vprašanje, zakaj v Sloveniji ni več t. i. greenfield naložb, pa je odgovoril, da te terjajo določene pogoje, kot so velikost trga, ugodni stroški dela in hitri postopki, zato so prevzemi po njegovem mnenju najhitrejši način, da pride tuji kapital v državo. Eden od večjih privatizacijskih načrtov je sicer prodaja NLB, glede katere je Dragonja ocenil, da želijo s pospešitvijo vseh postopkov za javno prodajo delnic izkoristiti okno priložnosti, ki je po njegovih besedah odprto do konca tega leta. (sta)