Stoltenberg pozval Rusijo, naj umakne svoje sile iz Ukrajine

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes pozval Rusijo, naj umakne svoje sile in vojaško opremo iz Ukrajine ter ustavi podporo proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine. Obrambni ministri Nata so se sicer drugi dan zasedanja v Bruslju dogovorili, da okrepijo pomoč Ukrajini, ki ji zavezništvo že nudi podporo pri reformi obrambnega sistema.

“Rusija mora nehati podpirati upornike in umakniti svoje sile ter vojaško opremo z ukrajinskega ozemlja,” je dejal Stoltenberg po srečanju obrambnih ministrov zveze Nato z ukrajinskim kolegom Stepanom Poltorakom v Bruslju.

Zavezništvo bo še naprej stalo ob strani vladi v Kijevu in ne bo nikdar priznalo ruske “nezakonite in nelegitimne priključitve Krima”, je poudaril prvi mož Nata.

Srečanje na temo sodelovanja med Natom in Ukrajino je bilo na dnevnem redu drugega dne zasedanja obrambnih ministrov Nata. Razpravljali so o varnostni situaciji na vzhodu Ukrajine in napredku na področju obrambnih reform ter pregledali delovanje Natovih skrbniških skladov v Ukrajini.

Sprejeli so tudi nov celovit sveženj pomoči pri reformi ukrajinskega obrambnega sektorja. “V odgovor na ruska dejanja je Nato okrepil podporo Ukrajini,” je povedal Stoltenberg.

Ukrajinski obrambni minister Stepan Poltorak je medtem dejal, da je Ukrajina pripravljena prispevati k Natovim načrtom za okrepitev svoje vojaške prisotnosti na vzhodu Evrope. Obrambni ministri Nata so sicer v torek potrdili načrt o napotitvi štirih bataljonov na Poljsko in v baltske države.

Nato namerava okrepiti svojo navzočnost tudi v jugovzhodni regiji in preučuje ponudbo Romunije, da zagotovi sedež večnacionalne brigade. Poltorak je poudaril, da je Ukrajina pripravljena podpreti Natove napore na območju Črnega morja, tudi pri brigadi v Romuniji, da bi tako zagotovili varnost v regiji.

Ministri Nata so danes imeli na programu tudi razpravo na temo projekcije stabilnosti preko meja zavezništva. Govorili so o podpori zavezništva Iraku in o prihodnjih prioritetah misije Odločna podpora v Afganistanu.

Glede Iraka so ministri preučili možnosti Natovega usposabljanja iraških varnostnih sil v Iraku in zagotovitve izvidniških letal awacs v podporo koaliciji, ki se bori proti Islamski državi.

Stoltenberg je po zasedanju povedal, da si želijo te načrte potrditi na Natovem vrhu julija v Varšavi, s čimer bi razširili obstoječi program usposabljanja iraških sil v Jordaniji.

Ameriški obrambni minister Ash Carter je sicer po koncu zasedanja pozval zaveznice v Natu, naj bolj aktivno pomagajo koaliciji pod vodstvom ZDA v boju proti Islamski državi. Po njegovih besedah lahko Nato stori več, da pospeši uničenje Islamske države.

V torek zvečer so se obrambni ministri ob delovni večerji sestali s kolegoma iz Švedske in Finske ter z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini. Govorili so o izgradnji obrambnih sposobnosti ranljivih držav v soseščini, skupnemu zoperstavljanju hibridnemu vojskovanju ter pomorski varnosti v Sredozemlju in Egejskem morju, vključno s preprečevanjem nezakonitih migracij.

Slovenija meni, da je sodelovanje Nata in EU nujno, saj si podvajanj ne moremo privoščiti. Slovenija bo zato podprla oblikovanje skupne izjave, ki jo bosta na področju varnosti v Varšavi sprejela Nato in EU, je v torek ob robu zasedanja povedala obrambna ministrica Andreja Katič.

Del razprave je potekal tudi o morebitni razširitvi delovanja iz Egejskega morja v Sredozemlje, pri čemer bi se lahko operacija EU proti tihotapcem ljudi Sophia povezala z Natovo operacijo Active Endeavour. Slovenija je pri tem, kot že v preteklosti, pripravljena prispevati svoje zmogljivosti. (sta)