Slovenija ni Islandija – zakaj že?

Piše: dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS

Danes je v Državnem zboru potekala izredna seja na temo policijsko, tožilsko sodnega pregona tistih oseb, ki so povzročile 5 milijardno bančno luknjo, ki je vsakega našega državljana stala 25000,00 evrov. V uvodu sem povedal naslednje:

»Današnja seja se mogoče komu zdi, vsaj koaliciji nepotrebna, sodeč po tem, da je zavrnila vse sklepe, pa vendarle, pa vendarle je potrebno reči, da gre verjetno za enega največjih problemov v zgodovini države, če želite. Namreč izginilo je 5 milijard evrov ali 2 tisoč 500 evrov na vsakega državljana Republike Slovenije. Vsled tega smo seveda predlagatelji predlagali izredno sejo Državnega zbora s predlogom sklepov, ki jih bom na koncu tudi povedal. Moram pa reči, da so bili vsi sklepi zavrnjeni na seji odbora ker se koaliciji to vprašanje očitno ne zdi potrebno obravnavati.

Če pa vas spomnim, je treba reči takole, decembra 2013 kot veste, so bili narejeni tako imenovani stresni testi bank, ki so jih opravili tudi mednarodni strokovnjaki in enostavno temu je Republika Slovenija sledila in Vlada, takratna vlada je v banke, tri največje banke vložila nekaj nad 3 milijarde davkoplačevalskega denarja. Če k temu prištejemo še DUTB in prenos na DUTB je milijardo 676 milijonov evrov, če k temu prištejemo še odpis podrejenih finančnih inštrumentov 400 milijonov in nekaj, dobite fantastičnih 5 milijard evrov, ki so postali torej naš velik problem.

Znotraj tega pa je treba zelo jasno reči, da je večina ali pa velik del teh tako imenovanih, teh kreditov predstavlja tako ali drugače lahko kazniva dejanja in danes, nekaj let po tem pravzaprav ugotavljamo, da se na tem področju v smislu pregona kaznivih dejanj ni zgodilo kaj dosti ali skoraj nič.

S precej podobno situacijo se je srečevala pred časom Islandija. Islandija je tudi mala država, vsi se med seboj poznajo, vsi so med seboj v sorodu kot so rekli, kot so poročali nekateri mediji in tudi tam je bil velik problem, izjemno velik problem kako preiskovati to bančno luknjo. Sodeč po tem kar je poročala prva preiskovalka Eva Joly in kar je poročal naš konzul, Vladimir Lužnik, je stvar na Islandiji potekala povsem drugače, kot v Republiki Sloveniji. Na Islandiji so se lotili seveda najprej vodstev bank. To je tudi logično. Vodstva bank so tista, ki postavljajo pogoje kreditiranja, ki tudi odločajo v najpomembnejših zadevah na tem področju. Lotili pa so se, ne boste verjeli, celo predsednika Vlade. Predsednika Vlade zato, ker so mu očitali, da ni sklical seje Vlade na to temo, da bi pospešil postopke na tem področju. No saj, predsednik sicer kazensko ni odgovarjal, zato pa so se problema lotili na naslednji način, 84 preiskovalcev je delovalo na Islandiji, usmerjal jih je izkušen tožilec, en sam, začeli so leta 2009. In po nekaj letih je
pravzaprav s kazenskimi ovadbami pred sodišče postavljenih in obsojenih nad 80% sredstev, ki so bila vložena oziroma, ki so izginjala v njihovih bankah. Poudarjam, nad 80% ljudi gledano skozi sredstva slabih kreditov, povedano po domače, je za zapahi, gospe in gospodje. Ali razumete? Za zapahi so. Pomeni, da je policija opravila svoje delo, da so preiskovalci opravili svoje delo, da so tožilci opravili svoje delo in da so sodišča opravila svoje delo.

Kako pa je pri nas? Jaz mislim, da se javnost lahko zamisli nad stanjem v državi, še bolj pa nad stanjem v koaliciji, ki ni pripravljena sprejeti sklepov na temo, kakršno smo predlagali. Še v času, ko sem sam opravljal naloge notranjega ministra, torej v drugi Janševi vladi, smo tožilcem in preiskovalcem odstopili poročilo Banke Slovenije, ki je nakazovalo na približno, če se prav spomnim, 3 milijardno bančno luknjo. To je torej bilo leta 2012. Leta 2012 v času, ko sem sam opravljal naloge ministra smo na novo zaposlili in na novo usposobili 20 preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada. Kasneje je bilo zaposlenih 20 novih tožilcev po Sloveniji zato, da so lahko koncentrirali izkušenejše na specializirano tožilstvo. Sedaj pa poglejte rezultate vse te strašne zgodbe zaposlovanja, preiskovanja in dela, rekel bi nedela.

Jože Kozina, tožilec, je 25. februarja lani rekel, koliko protipravne premoženjske koristi pa bomo dobili iz vsega tega, saj poznate Šrot 150 milijonov, praktično nič, Kordiš 130 milijonov nič, Zvon 1 holding, Zvon 2 holding 120 milijonov nič. Prve sodbe, to so besede Kozine iz leta 2015: “Prve sodbe bomo lahko dobili, čez 10 ali pa 15 let, pa bodo prve tudi oprostilne, potem pa obsodilne ali najprej obsodilne in nato oprostilne, tako pač je v našem pravnem sistemu.”

Naj vas opozorim, da je preiskovalka Joly zelo jasno povedala v kolikor se tovrstna kriminaliteta oziroma koliko se te vrstne stvari ne končajo v 6 letih je že vprašanje kršitev in vprašanje odločanja tudi na nivoju ESČP.

Majhenič šef Nacionalnega preiskovalnega urada 25. februarja letos: “Kriminalistična policija je do konca januarja 2016 evidentirala oziroma zaznala 228 sumov tako imenovanih bančnih kaznivih dejanj. Skupna ocenjena škoda 779 milijonov. Doslej smo zaključili 138 primerov,” pravi, “podali smo 96 kazenskih ovadb.” Torej, če rečem, pa ne zaradi mojih bivših služb, ampak policija miga, nekaj miga. Majhenič pravi še takole: “Šele sodna praksa bo dejansko pokazala ali gre pri slabi bančni praksi v resnici tudi za kazniva dejanja. Dejstvo je, da so se osumljeni bančniki in tožilci pomerijo ob pomoči več deset odvetnikov in tako dalje in tako dalje.” Skratka, njegova izjava nakazuje na problem in nakazuje na to, da s temi ovadbami kaj veliko na sodiščih ne bo.

Gospod Furlan pa je 27. maja letos, gospod Furlan je šef specializiranega tožilstva, on pa je 27. maja leto povedal tole, to pa dobro pazite: “Kar se tiče bančnega kriminala bi rad povedal, da smo vložili 8 zahtev za preiskavo 26 fizičnih oseb in 4 obtožne predloge zoper 11 oseb.” Gre za premoženjsko škodo 130 milijonov. Eden od teh primerov je bil tudi končan. To je znani primer Dimic z oprostilno sodbo. Tudi to vemo.

Torej mi smo predlagali, javnosti moram to povedati predvsem javnosti, resnica mora priti do javnosti. Kaj smo predlagatelji predlagali. Državni zbor Republike Slovenije se je seznanil s stanjem na področju odkrivanje pregona kaznivih dejanj, bančne kriminalitete vezanega na bančno luknjo, koalicija pravi ne. Gospe in gospodje vi ste rekli ne, kaj potem danes tukaj sedite, če ste rekli ne, da se niste seznanili.

Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pripravi analizo stanja na področju preiskovanja kaznivih dejanj bančne luknje vezane na bančno luknjo. Torej Državni zbor predlaga Vladi, da analizira stanje, vi ste rekli ne, vi ste rekli ne.

Naprej. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da na osnovi ugotovitev analize iz 2. točke tega priporočila pripravi načrt učinkovitih ukrepov, ki bodo pospešili odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj bančne luknje. Se pravi Državni zbor priporoča Vladi, da na osnovi analize stanja, na osnovi analize stanja pripravi načrt kako priti na Islandijo ali po domače povedano kako se vsaj približati modelu preiskovanja kriminalitete bančne luknje tistemu modelu, ki je na, v Islandiji obrodil sadove bomo rekli in vi ste temu rekli ne.

Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije za analizo in načrtom ukrepov seznanila Državni zbor in vi ste temu rekli ne.

Glejte zdaj jaz opažam trezne glave tudi znotraj koalicij tukaj pa tam se oglasijo, tukaj pa tam povedo svoje ampak ali je razumno dejanje, ali je to razumno, da Državni zbor reče Vladi ni treba narediti nobene analize in nič ni treba ukrepati na področju preiskovanja bančne luknje, ali je to razumno. Gospe in gospodje včasih so rekli, da tisti, ki denar krade pa tisti, ki vrečo drži, da sta si enaka ampak jaz mislim, da ste vi zraven, da je koalicija sestavni del načrtnega ne preiskovanja ali pa slabega preiskovanja bančne luknje in vse kriminalitete na to temo. In sem globoko prepričan, da se v obdobju 2004, 2008 na kakšni podobni seji kaj takega ne bi zgodilo, da bi takratna koalicija rekla ne nismo se seznanili in ne želimo, da pospešimo preiskovanje bančne luknje.

Gospe in gospodje to je popolnoma nerazumljivo, to je popolnoma nerazumljivo. Mi moramo preprosto mi moramo priti do tega, seveda nastane eno drugo vprašanje tudi, to je vprašanje, to je vprašanje zakonodaje naše na tem področju vendar, če se jaz prav spomnim tamle leta 2013, ko je KPK z, gospodom Klemenčičem se poslavljala in spisala eno fantastično pismo, prej koliko že 13 zahtev v točki številka 2 pravijo mislim, da je, gospod Klemenčič tukaj, ja v točki številka 2 pravijo, da je treba se takoj lotiti preiskovanja bančne luknje in, da je to treba peljati na način, ki bo javnosti dostopno iz vidika informacij in, da je treba narediti nekaj podobnega, nekaj podobnega kot je naredila Islandija. Torej zdaj se sprašujem kaj in kako, zdaj pa, ko je, gospod Klemenčič, ko ima pa škarje in platno kot se temu reče, vsaj iz vidika zakonodaje pa še česa pa se ta koalicija ni pripravljena niti seznaniti, kaj šele narediti nek načrt na vladni ravni, da bi ta načrt zaživel, da bi ta načrt prišel v prakso in, da bi ta načrt prinesel neke rezultate. Ja zdaj to je pa malo hecno, enkrat takšna maska, drugič pa drugačna maska. Ko si v službi a je treba narediti to, to, to, to, jako pametno in dobro, ko pa si v neki drugi službi, kjer bi to lahko naredil, pa ne, nič od tega. Gospe in gospodje, gre za po moji oceni in po naši oceni in oceni predlagateljev za eno najpomembnejših tem te države, 2500 evrov po državljanu Republike Slovenije je velik denar, 5 milijard je veliko. Vsi tisti, ki pa so storili kazniva dejanja za temi 5. milijardami, pa še vedno hodijo po Sloveniji in še vedno odločajo in še vedno vodijo banke, če želite, nadzirajo banke in tako dalje. Tudi o transparentnem kadrovanju je takrat pisal gospod Klemenčič, ampak o tem nekoliko več kasneje iz klopi. Hvala lepa«.