Razumevanje brexita. Če Cerar česa ne razume, naj še enkrat počasi prebere izvajanje Janše in Zvera na to temo!

Premier Miro Cerar namerava predsednika republike Boruta Pahorja seznaniti s pogovori o britanskem referendumu, o katerem bo tekla beseda na dvodnevnem vrhu EU v Bruslju. Vendar pa ne razume, zakaj bi moral biti na srečanju, ki ga je na temo brexita predlagal Pahor, navzoč tudi predsednik SDS Janez Janša. No, morda zato, ker ima Janša kot dvakratni predsednik slovenske vlade s številnimi mednarodnimi izkušnjami in zvezami, vendarle malce “več” pojma o razsežnostih brexita kot pa Cerar. Slednji naj si zato raje še enkrat počasi prebere izvajanje Janše in evropskega poslanca Milana Zvera na to temo in naj ne omalovažuje izkušenejših politikov.

Slovenska demokratska stranka se je namreč pred dnevi na novinarski konferenci odzvala na dogodek, ko se je britansko volilno telo odločilo za izstop Velike Britanije iz Evropske unije. Na novinarski konferenci sta sodelovala predsednik SDS Janez Janša in dr. Milan Zver, podpredsednik SDS in poslanec v Evropskem parlamentu.

Novinarska konferenca je bila sklicana takoj po izredni seji izvršilnega odbora SDS in predsednik SDS Janez Janša je javnosti predstavil, kakšne so ocene in stališča izvršilnega odbora glede referenduma v Veliki Britaniji. »Prvič,  ocenjujemo, da je tokratna kriza, ki je povzročena z glasovanjem Velike Britanije za izstop iz Evropske unije,  najresnejša kriza EU od njenega nastanka. Za vse dosedanje krize v več desetletni zgodovini EU, ki jih je bilo veliko, je bilo značilno, da so povzročile nek zastoj. Sedaj se je prvič zgodilo, da smo soočeni  s krizo, ki dela korak nazaj. Prvič se dogaja, da neka članica, in to ne katerakoli, temveč ena od največjih članic EU, unijo zapušča. To bo imelo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne posledice. V seštevku je kratkoročna posledica destabilizacija, ki se kaže na borzah, v padanju vrednosti valut, v dejstvu, da je, recimo, na svetovni lestvici Velika Britanija  po bruto domačem proizvodu že zdrsnila za eno mesto in jo je že prehitela Francija. Vrstijo se zahteve po preurejanju različnih statusov, od Gibraltarja do Severne Irske in Škotske. Skratka, ta odločitev že kratkoročno povzroča nestabilnost v velikem delu kontinenta,  za katerega je doslej veljalo, da gre za stabilen del sveta ali zahodne Atlantske poloble. Ta odločitev bo povzročila tudi velike težave pri izvajanju tekočih politik EU, težave pri iskanju rešitev za probleme, ki  obstajajo tudi neodvisno od tega britanskega glasovanja. Vrsta teh problemov je na mizi odprtih, od nerešene situacije v Grčiji do kriz, ki niso premagane v nekaterih drugih državah in do vprašanj, kakšna naj bi bila nadaljnja integracija sedaj 27-terice. Tisto pa, kar je za nas, ki smo  v bližini potencialnega, na novo destabiliziranega ozemlja, pa je pomembno dejstvo, da v takšni situaciji politika širitve pravzaprav postane ničelna opcija ali vsaj popolnoma neaktualna, v senci, kar bo dodatno destabiliziralo nekatere države Zahodnega Balkana kot tudi vseh šestih  držav vzhodne soseščine. Naslednja takojšna posledica tega glasovanja je krepitev vpliva Ruske federacije na Vzhodu. Kaj to pomeni zgolj za Ukrajino, je vsem  jasno:  nestabilnost, tudi možnost novih konfliktov v tem delu sveta, se je zelo povečala. V političnem smislu je  lahko srednjeročna posledica britanskega izhoda iz EU oblikovanje različnih grupacij, tudi teh znotraj držav članic, ki so ostale. Slovenija nikoli ni bila temu preveč naklonjena, ker vemo, kaj to pomeni za male države, ko pride do takšnih razvrščanj. Trenutna situacija v skladu z Lizbonsko pogodbo, kjer je slovenski jezik enakopraven, kjer pač naš glas pri pomembnih odločitvah zaleže in velja tako kot  glas ostalih držav članic; ureditev, ki zagotavlja predvsem enakopravnost državljanov držav članic Evropske unije kot posameznikov, enakopravnost nas kot Slovencev in Evropejcev, ta ureditev je za nas najboljša  možna in vsi premiki ali odmiki od takšne ureditve so za nas nekaj slabega.«

Dolgoročne posledice referendumske odločitve so lahko zelo slabe

Še bolj zaskrbljujoče in nevarne pa so lahko dolgoročne posledice včerajšnje odločitve prebivalcev Velike Britanije. Janez Janša pravi: »Potrebno je govoriti tudi o tem. Dolgoročno lahko pripeljejo tudi do razpadanja EU, ne samo na različne grupacije, ampak tudi na popolnoma nepovezane članice, kar bi Evropo spremenilo v kontinent z velikimi državami, okrog  katerih krožijo manjši sateliti. Kam bi v tem primeru Slovenija spadala, je vnaprej jasno in nobene od takih pozicij si ne želimo. Konča posledica razpada EU, ki je najprej mirovni in šele potem gospodarski ali trgovski projekt, so lahko tudi novi konflikti na evropskem  kontinentu vključno z zahtevami po spreminjanju meja. To je najslabši možni scenarij za katerega vsi upamo, da se ne bi uresničil, vendar je potrebno računati na vse scenarije. Trije so v glavnem možni in Slovenija bi se morala od danes naprej intenzivno pripravljati nanje. Prvi je optimističen, to je obstanek 27-terice skupaj, brez nadaljnjih delitev, brez nadaljnje dezintegracije, vendar na reformirani osnovi. Ta reforma ali reformirana osnova je možna zgolj, če se  priznajo napake, zaradi katerih je prišlo do te situacije, tudi na bruseljski strani. Ne gre vse krivde prepisovati notranji politiki različnih strank v VB in raznih vplivov lobijev in globalizma in tako naprej,  o čemur se sedaj veliko govori. Ne smemo zanemariti, da je večji del volilnega telesa, ki se je opredelilo proti članstvu VB v EU, to storilo zaradi razlogov, ki obstajajo že dolgo, vendar ti  razlogi niso segali preko polovice volilnega telesa, lahko pa bi jih  opisali s skupnim imenovalcem kot nezadovoljstvo z EU oziroma s tem, kako EU funkcionira. To nezadovoljstvo je bilo v VB veliko, kljub temu, da je bilo, roko na srce, v velikem delu neupravičeno. V VB so si vedno, ko so se v EU sprejemale nove pogodbe, izborila poseben status. VB je bila – in še vedno je – država članica, ki ima največ »opt outov«, se pravi, da je država, ki je iz te skupne ponudbe velikokrat zbrala tisto, kar je bilo zanjo ugodno, ostalo pa je zavrnila. Kakorkoli, ta prva skupina razlogov za izid včerajšnjega referenduma je stara. Takšni razlogi obstajajo tudi v številnih drugih članicah  EU in se jim s skupnim imenovalcem reče nezadovoljstvo  s tem, kaj EU je, kako je v določenih delih odtujena od tega, kar razmišljajo Evropejci, s tem, da bi težko rekli, da je za vse države popolnoma skupen imenovalec. Jeziček na tehtnici, ta nihljaj preko 50 odstotkov, ta 2 odstotka, ki sta odločila ta referendum, pa so dosegli predvsem v zadnjem letu, ko so britanski volivci opazovali nespretnost spopadanja evropske politike oziroma politike nekaterih najpomembnejših držav članic EU z migrantko krizo. Vse raziskave javnega mnenja kažejo, da je bil to eden od odločilnih momentov. Nismo bili veseli, ko smo v propagandnem arzenalu pri kampanji tistih, ki so zagovarjali izhod VB iz EU, lahko opazovali posterje s slikami  iz Slovenije. Res je bilo ponekod v ozadju lepo, vendar so na tem ozadju bile kolone ilegalnih migrantov, ki so preko  Slovenija prehajale v Evropo in na teh posterjih se vidijo tudi slovenski policisti s svojimi napisi, ki so s tega vidika postali slavni v VB. Slovenija bi se morala tudi malo vprašati, koliko je s to neodločno politiko pri branjenju schengenske meje sama prispevala  k takšnemu rezultatu. Tudi ta nihljaj je po svoje paradoksalen,  kajti VB ni članica schengenskega območja. VB bi lahko neodvisno od tega, kar se je dogajalo drugod po Evropi, ta migrantski val povsem zajezila, pa tega niso storili. Tukaj se postavlja vprašanje nespretnosti, nedoraslosti, pa tudi mogoče kakega drugega motiva tistih, ki so imeli škarje in platno v rokah, pa migrantske krize v zadnjim letu in pol niso reševali tako, kot bi pozdravila večina Evropejcev in večina volivcev v VB. Tukaj so odgovori več ali manj na dlani. Na to se je opozarjalo tudi že prej, tudi z naše strani. Očitno je  bil ponekod tudi nek dodaten motiv, da je bil rezultat takšen, kot je bil. Ne smemo zanemariti dejstva, da je v nekaterih krogih tudi po Evropi ta rezultat pozdravljen, pa gre izključno za precej kratkoročne in  sebične poglede na celotno situacijo, ki ne bo imela  – vsaj ne dolgoročno – pozitivnih posledic za nikogar, ki si želi, da je  Evropa kontinent miru in blagostanja.«

Janez Janša je dodal, da bi se Slovenija morala že takoj pripravljati na tri možne scenarije. »Prvi je že omenjeni scenarij, to je reformirana  EU 27-terice, ki je odprta – in to bi morali povedati takoj – tudi za nadaljnjo širitev. Na ta način bi omejili negativne posledice, ki jih ta rezultat britanskega  referenduma meče na obrobje. To je varianta, ki bi jo morala slovenska politika zagovarjati in bi morali imeti skupaj z drugimi pobudo in biti proaktivni. Drugi možni srednjeročni scenarij je krčenje EU na evroobmočje. Hvala bogu je Slovenija od leta 2007 del tega območja, smo še vedno tukaj.  To ni najbolj možni negativen scenarij, ni pa to po našem mnenju dolgoročno vzdržen scenarij, ker bi ostali problemi izven evroobmočja. Osnovni namen, zaradi katerega je EU sploh nastala, je zagotavljanje miru, stabilnosti in blaginje vsem Evropejcem in če bi se sedaj EU skrčila zgolj na evrobmočje in potem na precej široko in obsežno obrobje, se verjetno vsa zadeva ne bi ustavila na tem. Je pa to možno neko kratkoročno  obdobje, ki Sloveniji še ne bi prineslo najhujše nestabilnosti. In tretji, C scenarij, najbolj negativen,  je razpad EU, evropski kontinent  malih, velikih držav s sateliti. To bi bil za Slovenijo daleč najslabši možni scenarij. Ampak, kot že rečeno, od danes naprej bi se morala Slovenija pripravljati na vse tri možnosti. Samo nekdo, ki ne zna po zelo  očitnih znakih uganiti, kakšna vreme bo jutri, bi to ignoriral.  Jaz verjamem, da Slovenija tega ne bo ignorirala,« je povedal Janez Janša.

Pripraviti na vse scenarije, tudi na najbolj črnega

Kakšna bi moral biti ta priprava republike Slovenije na prihodnje dogodke? »Naslednje razvrščanje v EU, tudi če obvelja ta pozitiven scenarij, bo na podlagi ekonomskih kazalcev. Slovenija je v evroobmočju, vendar lahko tudi znotraj evroobmočja pride do novega preštevanja in tukaj bodo veljali makroekonomski kazalci posamičnih držav. Slovenija bi moral takoj, se pravi od danes naprej, narediti vse, da korenito izboljša pogoje za gospodarstvo. Takoj bi se morali lotiti odprav administrativnih ovir, ki onemogočajo resne tuje investicije, krepitve pravne države, ki zagotavlja varnost teh investicij, odpravljanja splošnih administrativnih ovir. In mogoče na prvem mestu:  lotiti  bi se morali korenite in hitre razbremenitev stroškov  dela z znižanjem tistih dajatev in s takšno prilagoditvijo zunanjega okolja, ki omogoča podjetjem, da so nagrajena s tem, ko širijo  programe in zaposlujejo bolj kvalificirano delovno silo, ne pa da so s tem z davčno politiko, kakršno še vedno v veliki meri imamo, kaznovana.

Krepitev gospodarstva je krepitev države in kot rečeno,  prvi naslednji kriterij bo razvrščanje po ekonomski kazalcih. Na drugem mestu mora Slovenija takoj začeti  z ukrepi, da se nazaj postavi slovensko vojsko, ki je sedaj v takšnem stanju, kot je dejal  predsednik države, da v primeru ogroženosti pač ne bi mogla opravljati svoje vloge. Situacija je tako resna, da bi morali razmišljati tudi o tem, da se ponovno uvede splošna vojaška obveznost. To so že naredili v nekateri drugih članica EU in v številnih o tem ponovno razmišljajo. Kot  tretje, kar sem omenil tudi že prej: slovenska zunanja politika in vlada v celoti bi morali biti proaktivna s predlogi krepitve politike, ki omogoča izvedbo scenarija A. Se pravi stabilizacija 27-terice, čim bolj racionalen, pragmatičen dogovor z VB v teh dveh letih, ki sta potrebni zato, da se ta 50. člen Lizbonske pogodbe realizira, z možnostjo, da so vrata za ponovno  integracijo in vstop vedno odprta. In s takojšnjim  sporočilom, da so vrata 27-terice odprta tudi za tiste države, ki so danes kandidatke, ki so na robu EU in tiste, ki želijo postati članice  EU, potem ko izpolnijo potrebne pogoje. Četrtič, Slovenija bi morala okrepiti sodelovanje v Natu. Severnoatlantsko zavezništvo v teh  razmerah postaja skoraj tako pomemben dejavnik, kot je bilo v času  hladne vojne, vsaj v 80-tih letih. Tako da nobenih izgovorov, nobenih resnih razlogov zato, da je Slovenija tu zadnja po svojih prispevkih h kolektivni varnosti v severnoatlantskem prostoru, ni več. Če je še kdo videl kak razlog do včeraj, od danes naprej ga ni več. Nato postaja v tej situaciji še bolj pomemben dejavnik in faktor stabilnosti in to je treba resno vzeti. In petič, zato, da se okrepi moč predlogov, ki bi jih morala Slovenija dajati za to, da pride do pozitivnega scenarija, da pride do pogleda vase in reforme znotraj 27-terice, bi se morala Slovenija takoj začeti povezovati v okviru Srednje Evrope. Se pravi z Višegrajsko skupino plus Slovenija plus Hrvaška. Teh sedem držav ima zadostno specifično težo zato, da okrepi katerikoli pozitivni predlog, poleg tega je to tudi možnost ohranitve neke specifične teže Slovenije v primeru, če pride do najbolj črnega scenarij, se pravi do razpada Evropske unije. S sodelovanjem znotraj Srednje Evrope v primeru črnega scenarija se lahko Slovenija izogne vlogi satelita, kamor bi sicer po logiki stvari glede na naše ekonomske in ostale vezi lahko padla oziroma pristala. Pri tistih skeptikih sodelovanja ne samo z Višegrajsko skupino, ampak tudi z ostalo šesterico držav Srednje Evrope, kjer so sedaj še našli kar razlog, da ni interesa,  po večanjem glasovanju in novi situaciji teh razlogov ni več. Slovenska zunanja politika bi se morala zelo resno usmeriti v preverjanje možnosti v širitev te skupine in sodelovanja najprej v možnosti krepitve izgledov za scenarij A, to je za optimistični scenarij, za vsak slučaj pa tudi za primer črne variante,» je dodal Janez Janša.

V tem času, kar je znan rezultat referenduma v VB, se pojavljajo nekatere pobude, kako bi morala Slovenija ponovno razmisliti svoj položaj, kako bi morali slovenski politični dejavniki sesti skupaj in izdelati enotno strategijo. Slovenska demokratska stranka je pripravljena sodelovati z vsemi, ki so pripravljeni iskati rešitve in v te namene je IO stranke tudi oblikoval svoja stališča in predloge.

Dr. Milan Zver: Nevarno, če bodo tudi druge države VB vzele za zgled

Dr. Milan Zver je na novinarski konferenci komentiral dogajanje v Veliki Britaniji in njihov vpliv na Evropsko unijo in poudaril, da gre za zelo pomembno odločitev Britancev, ki  je v trenutku močno vplivala na stanje na borzah, v finančni industriji. »Funt je padel tako nizko, kot je bil nazadnje leta 1985, odločitev Britancev je vplivala tudi na stanje v bankah, tudi evropskih. Tudi evro ni ostal nedotaknjen, v nekaterih bankah so delnice padle tudi za 20 odstotkov, delnice nemške Deutche Bank za 14 odstotkov. Ta odločitev ima globalni efekt. Strokovnjaki pričakujejo, da bo ta odločitev vplivala tudi na gospodarsko rast. Britansko gospodarstvo naj bi se skrčilo vsaj za šest odstotkov. Referendum bo negativno vplival tudi na razmere v EU, vendar sem prepričan, da ne tako, da bi EU utrpela večji stres. Zagotovo ga bo utrpela Velika Britanija. Ta odločitev bo vplivala na držo oblasti na Škotskem in Severnem Irskem, negativno lahko vpliva tudi širše v EU, če si bodo nekatere druge države vzele britanski referendum za zgled. To je strateško nevarna situacija za EU.«

In kakšno je stališče Evropske ljudske stranke, kamor sodi tudi SDS? Dr. Milan Zver: »V EPP pravijo, da je to odločitev britanskega ljudstva, to je treba spoštovati. Če pa so se že tako odločili, je treba ta proces čim hitreje speljati. Zagotovo bo britanska vlada morala v prihodnjih dneh in tednih začeti pogajanja z EU o postopku izločitve iz  EU. Pogodba predvideva, da ta postopek traja dve leti, večinska volja v Evropski  uniji pa je, da se ta proces pospeši.«