Okoljski kriminal je lani svet stal vrtoglavih 258 milijard dolarjev, kar je za 26 odstotkov več kot leto poprej, sta danes v poročilu razkrila Okoljski program Organizacije združenih narodov (OZN) in Interpol. Ta vrsta kriminala med drugim vključuje nedovoljen lov na živali, škodljivo poseganje v gozdove in trgovanje z nevarnimi odpadki.
“Okoljski kriminal narašča z alarmantno hitrostjo,” je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa opozoril generalni sekretar Interpola Jürgen Stock.
Svoj delež k končni vsoti so prispevali tudi nedovoljeno izkoriščanje virov zlata in drugih mineralov, nedovoljen ribolov ter goljufanje z izpusti ogljika.
V zadnjem desetletju je okoljevarstveni kriminal po navedbah poročila vsako leto narasel za pet do sedem odstotkov, kar pomeni, da raste dva do trikrat hitreje od globalnega bruto domačega proizvoda. Hkrati je tudi četrta najpogostejša kriminalna dejavnost, za tihotapstvom, ponarejanjem in trgovino z ljudmi.
Količina denarja, izgubljenega zaradi takšnega kriminala, je kar 10.000-krat večja od višine sredstev, ki jih za spopadanje z njim porabijo mednarodne agencije. Kot so opozorili avtorji raziskave, neustrezna zakonodaja in finančno podhranjene varnostne sile ne morejo preprečiti kriminalnim združbam in oboroženim upornikom, da bogatijo na račun izčrpavanja naravnih virov.
“Ogromne količine denarja, pridobljenega s takšnimi dejanji, mednarodnim kriminalnim združbam omogočajo nadaljnje delovanje in s tem ogrožajo svetovno varnost,” je po navedbah dpa dejal izvršni direktor Okoljskega programa OZN Achim Steiner. (sta)
