Nemško ustavno sodišče: Protikrizni ukrepi ECB pod pogoji skladni z nemško ustavo
Nemško ustavno sodišče je zaključilo obravnavo vloge ECB pri reševanju krize v območju evra. Ustavni sodniki so presodili, da je program odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic območja evra iz septembra 2012 skladen z nemško ustavo. Nemška Bundesbank tako lahko pri njem sodeluje, so pa ustavni sodniki za to določili nekaj pogojev.
Nemški ustavni sodniki so tako po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v pretežni meri pritrdili pogledu Sodišča EU, na katerega so se obrnili. Osrednji sodni organ unije je junija lani program odkupovanja obveznic, imenovan Outright Monetary Transactions (OMT), ki ga je Evropska centralna banka (ECB) zasnovala leta 2012, označil za skladen s pravom EU.
Na Sodišče EU so se nemški ustavni sodniki ob določenih pomislekih obrnili, potem ko je več evroskeptičnih skupin v Nemčiji zaradi nasprotovanja programu OMT vložilo zahteve za presojo ustavnosti in presojo, ali ima ECB mandat za takšen ukrep. Sodišče EU je presodilo, da program odkupovanja obveznic na sekundarnih trgih ne presega pristojnosti ECB in ocenilo, da sodi v okvir denarne politike in s tem pod pristojnost evropskega sistema centralnih bank, v katerega sodi tudi nemška Bundesbank.
Nemško ustavno sodišče ima po navedbah predsednika Andreasa Vosskühleja še naprej nekatere pomisleke, se pa čuti vezano na odločitev Sodišča EU. So pa ob tem nemški ustavni sodniki za sodelovanje nemške centralne banke pri izvajanju programa določili nekaj pogojev. Morebitnih odkupov ECB ne sme napovedovati v naprej, njihov obseg pa mora biti omejen. Poleg tega bi morale ECB in ostale centralne banke državne obveznice v lasti imeti le toliko časa, kolikor je potrebno za stabilizacijo razmer v posamezni ranljivi članici območja evra.
Nemška vlada in parlament morata po napotilih ustavnih sodnikov nad izvajanjem programa ves čas bdeti in ukrepati pri morebitnih preseganjih mandata. Paziti morata tudi, da lastništvo teh vrednostnih papirjev ne bi imelo negativnih posledic na nemške javne finance. Vosskühle je ob objavi odločitve ustavnega sodišča ocenil, da sta EU in območje evra s to sodbo okrepljena.
ECB je podrobnosti posega na trgu državnih obveznic določila septembra 2012 na vrhuncu dolžniške krize v območju evra. V okviru programa je bilo predvideno, da bo ECB ukrepala, če bodo razmere to narekovale, pogoj pa je bil, da se države najprej obrnejo na mehanizem za stabilnost evra. Ta program doslej ni bil aktiviran, je pa zgolj njegov sprejem takrat pomiril izjemno razdražljive trge.
Se pa današnja odločitev ustavnega sodišča ne nanaša na izredne ukrepe, ki jih je ECB sprejela od takrat. Med drugim je začela kupovati krite obveznice centralnih in poslovnih bank ter finančne instrumente, zavarovane s premoženjem, npr. hipoteke in avtomobilska posojila. Najbolj znan pa je zadnji ukrep, ki je namenjen boju proti deflaciji in povečevanju količine denarja v obtoku.
Program t. i. kvantitativnega sproščanja oz. obsežnega kupovanja obveznic, sprejet januarja lani in dopolnjen marca letos, predvideva, da bodo ECB in centralne banke območja evra do konca septembra letos odkupovale obveznice. Od marca lani do marca letos je bil obseg mesečnih odkupov določen pri 60 milijardah evrov, od aprila letos pa so ga povečali na 80 milijard in z junijem vanj vključili tudi podjetniške obveznice z ustrezno boniteto.
Tudi ta program je sicer v nekaterih krogih v Nemčiji vzbudil veliko negodovanja, saj je skupaj z že tako ničelno ključno obrestno mero v območju evra privedel do izjemno nizkih obrestnih mer, kar je slaba novica za pregovorno varčne Nemce. (sta)
