Mramor malemu gospodarstvu: Zahteve po znižanju davkov so lahko le želje

Zahteve malega gospodarstva, ki se nanašajo na administrativno razbremenitev, so po pojasnilih finančnega ministra Dušana Mramorja uresničljive – jih preučujejo in jim skušajo iti s spremembami zakonov nasproti. Zahteve po znižanju ali odpravi določenih davkov pa so v trenutnem stanju vsaj do leta 2020 lahko samo želja.

Ob tem je ocenil, da je država skozi krizo zelo slabo prišla. “Ker smo ekonomsko politiko pred krizo peljali čisto narobe. Pregreli smo gospodarstvo, se izjemno zadolžili, izjemno povečali plačevanje obresti – država plačuje skoraj tri odstotke BDP obresti,” je dejal minister na forumu obrti in podjetništva, ki je potekal na Bledu. Največji problem je primanjkljaj, ki ga moramo odpraviti do leta 2020. V razmerah, ko moramo znižati primanjkljaj, ne moremo hkrati zniževati davkov. “Ni nobene možnosti. Ni čarovnika, ki bi lahko hkrati zmanjševal primanjkljaj in še zniževal davke,” je izpostavil. “V teh razmerah pa razumemo gospodarstvo,” je dejal in spomnil, da so se v socialnem sporazumu zavezali, da davkov ne bodo zviševali in da bodo skupaj z gospodarstvom pogledali, ali je možno, da s prestrukturiranjem davkov postanemo bolj konkurenčni.

Spomnil je, da so z vsemi delodajalskimi skupinami imeli več pogovorov, večina se je strinjala s tem, da je treba izvesti davčno prestrukturiranje. “Ker podjetja veliko več pridobijo, če se ta boljši kadri davčno razbremenijo, kot pa izgubijo, če se na drugi strani do določene mere izjemno nizke obdavčenje dobička nekoliko poviša,” je dodal. Po njegovih besedah bodo zdaj pripravili končni predlog za Ekonomsko-socialni svet in tudi za koalicijo. Davčno prestrukturiranje v višini 100 milijonov evrov, ki bo razbremenilo bolj produktivne kadre in tiste, ki jih bodo podjetja želela nadgraditi, bo nadomeščeno z bolj učinkovitim upravljanjem države (40 milijonov evrov), medtem ko naj bi zvišanje davka na dobiček prineslo 60 milijonov evrov. “Druge možnosti ni,” je poudaril.

Na očitek malega gospodarstva, da mu davčno prestrukturiranje ne bo ničesar prineslo, pa je Mramor odgovoril, da je 55 milijonov evrov namenjenih za znižanje davčne obremenitve dohodnine po dohodninski lestvici, 45 milijonov evrov za znižanje obdavčitve nagrade za poslovno uspešnost (do 70 odstotkov povprečne plače).

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Branko Meh je medtem ob robu razprave v okviru foruma malega gospodarstva izrazil razočaranje nad Mramorjevo oceno, da so njihove zahteve po znižanju davkov lahko le želje. “Obrtniki in podjetniki delujemo v gospodarstvu, polnimo državno blagajno in bomo vedno na vlado naslavljali zahteve. Ker ne mislimo prosjačiti, moledovati, kaj nam bo vlada dala, ampak zahtevamo, da se neke stvari uredijo, če polnimo državno blagajno,” je poudaril. Meh je ob tem spomnil, da OZS vsako leto pripravi okoli 100 zahtev, letos jih je 113. Od teh so jih izpostavili 10, za katere želijo, da jim vlada prisluhne in tako ustvari boljše pogoje za poslovanje na slovenskem trgu, za krepitev konkurenčnosti in lažje zaposlovanje.

Na zahteve obrtnikov in podjetnikov so na današnjem srečanju odgovarjali tudi drugi ministri in državni sekretarji. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je izpostavil vrsto ukrepov, ki so bili na področju odprave administrativnih ovir že izvedeni. “Čaka pa nas še veliko dela na učinkovitosti javne uprave,” je priznal. Kot je pojasnil, se je sam strošek ministrstev in ožje državne uprave v zadnjih letih zmanjšal za 10 odstotkov, strošek celotnega javnega sektorja pa je v času krize ostal nespremenjen. “Moramo najti način, kako sisteme narediti bolj učinkovite,” je dejal in izpostavil, da bo še posebej pestro na področju plačne zakonodaje.

Obrtnike in podjetnike posebej teži tudi nefleksibilnost trga dela. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar, s socialni partnerji iščejo možnosti. Meni, da je bila v okviru priprave sprememb na trgu dela zadnja razprava glede odpovedi pogodb o zaposlitvi zelo konstruktivna in bo mogoče najti neko rešitev, na primer glede začasnega dela. Omogočeno bi bilo bolj fleksibilno zaposlovanje in odpuščanje, a bi hkrati morali vpeljali varovalko, da ne bo prihajalo do zlorab. “Želim si ničelne tolerance do kršitev delavskih pravic. Na ta način bi povečali zaupanje in bi bile takšne spremembe tudi za drugo stran bolj sprejemljive,” je pojasnil Pogačar, ki je prepričan, da bi večja fleksibilnost pomenila tudi več zaposlenosti.

Podjetja in obrtniki sicer pogosto opozarjajo tudi na pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov. Kot pravijo, šole ne zagotavljajo mladih, ki bi imeli ustrezne veščine, da bi jih lahko takoj vključili v delo. Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh je pojasnil, da je zakon, ki je pripravljen za področje vajeništva, tik pred tem, da gre v javno obravnavo. Pripravljen pa je tudi pilotni inštrument za financiranje prvih generacij.

Poudaril je, da glede pomanjkanja določenih kadrov iščejo rešitve in prisluhnejo pobudam izobraževalnih inštitucij glede programov, ki jih potrebuje lokalno gospodarstvo. Tudi visokošolski zavodi sami lahko bistveno bolj samostojno prilagajajo svoje programe potrebam iz okolja. “Žal ukrepi praviloma dajejo rezultati na daljši rok,” je pojasnil. (sta)