Klemenčič in Masleša za umik političnih meril pri odločanju o novem predsedniku vrhovnega sodišča

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je na Dnevih sodstva v Portorožu izrazil pričakovanje, da bo mnenje občne seje vrhovnega sodišča odločilno pri imenovanju njegovega naslednika v DZ. Enako upa pravosodni minister Goran Klemenčič, ki je dejal, da bo v DZ poslal kandidata, ki ga bosta podprla občna seja vrhovnega sodišča in Sodni svet.

Klemenčič je v nagovoru sodnikom tudi sicer izrazil prepričanje, da bi morali imenovanje sodnikov, tudi predsednika vrhovnega sodišča, umakniti iz DZ. “Ali nam bo to uspelo z ustavnimi dopolnili, danes ne morem napovedati, lahko pa povem, da bom pri novem imenovanju predsednika vrhovnega sodišča storil vse, da politiko iz tega postopka izvzamemo,” je dejal. Glede imenovanja novega predsednika vrhovnega sodišča je dejal, da bo v DZ poslal tisto, kar “bosta odločila občna seja in Sodni svet, če le ne bodo drugi izjemno tehtni razlogi”. “Na to, kako se bo odločal DZ, pa ne morem vplivati,” je dodal.

Masleša je izrazil še upanje, da bo imenovanje njegovega naslednika potekalo na dostojni ravni in na podlagi dejstev ter da ne bo prišlo do politizacije.

Predsednika vrhovnega sodišča imenuje državni zbor na predlog ministra za pravosodje po poprejšnjem mnenju Sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča. Ponoven razpis za prijavo kandidatur je potem, ko se na prvega ni prijavil nihče, pravkar v teku, Masleša pa je že napovedal, da se ne bo potegoval za nov mandat.

V svojem današnjem nagovoru je Klemenčič tudi ocenil delo sodstva in dejal, da ga v veliki večini ocenjuje pozitivno. A je istočasno opozoril, da “ima sistem tudi svoje težave”, pri čemer je izpostavil primer Šilih. “Taki primeri rušijo zaupanje v sodni sistem. Ne poznam primera dovolj, da bi zoper kogar koli kazal s prstom, vendar bi nas kot pravnike moralo vse skrbeti dejstvo, da ne glede na dejansko stanje nekdo išče pravico, končno odločitev, skoraj 20 let,” je opozoril.

Masleša pa je v svojem nagovoru kot že večkrat do zdaj izpostavil politične pritiske na sodstvo. Poudaril je, da si zakonodajna in izvršilna veja oblasti, v katerih ima odločilno besedo politika, sodstvo želita le kot servis za reševanje medsebojnih sporov fizičnih in pravnih oseb, manj pa kot resničnega izvajalca sodne oblasti. “Zato je tudi razumljivo, da so se težave sodstva in pravosodja bistveno okrepile, ko je začelo sodstvo resno izvajati svojo ustavno določeno vlogo in se vzpostavilo kot enakovredna veja oblasti. Od takrat je deležno nič kaj sramežljivih napadov dela politike, pri čemer se poskuša vzpostaviti vtis, da so za rušenje avtoritete sodstva dovoljena vsa sredstva,” je opozoril. Dejal je, da je sodstvu kljub temu v zadnjih letih uspelo bistveno izboljšati statistiko, pri čemer pa kakovost njegovega dela ni upadla.

Klemenčič je Masleši v večjem delu pritrdil, a opozoril, da imajo nekatere kritike tudi “svoje temelje v realnosti”. Največji izziv se mu zdi, da med izvršilno in zakonodajno na eni ter sodno vejo oblasti na drugi strani vzpostavijo dialog. “Ekcesi vedno so in bodo. Kar pa me moti je, da sodstvo včasih reče: ta grda politika. A ta politika vam reže kruh, tako kot meni, in postavlja okvirje. Ima zelo negativen prizvok, a je hkrati tudi nek blažilec med javnostjo in tem, kar se v pravu dogaja,” je dejal. Dodal je, da morata tako sodna kot izvršilna veja oblasti svoje delo opraviti, to pa lahko naredita le tako, da se pogovarjata.

Že tradicionalni Dnevi sodstva bodo potekali danes in v soboto, na njih pa bodo pravni strokovnjaki spregovorili o kakovosti sodstva, kako kakovosti zboljšati in o sodniški etiki. (sta)