Evropske borze po britanskem referendumu z velikimi padci, pod pritiskom tudi evro in funt
Vodilne evropske borze so odločitev Britancev za izstop iz EU pospremile z velikimi padci. Med največjimi tremi borzami so se delnice najbolj pocenile v Parizu, kjer je indeks CAC 40 zdrsnil za osem odstotkov, medtem ko se je londonska borza po prvem šoku stabilizirala. Pod velikim pritiskom sta bila tudi funt in evro.
Trgovanje na zadnji delovni dan v tednu je minilo povsem v znamenju izida britanskega referenduma o usodi članstva v EU. Na njem so volivci s približno 52 odstotki podprli izstop države iz unije, odločitev pa je povzročila pretres, katerega gospodarskih in političnih razsežnosti še ni moč natančno določiti, bodo pa zelo verjetno velike.
Šok na finančnih trgih se je v primeru odločitve za t. i. brexit napovedoval, še bolj izrazit pa je bil po tistem, ko se je v zadnjih dneh dozdevalo, da se tehtnica nagiba k odločitvi za obstanek v osemindvajseterici.
Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je potonil za 8,50 odstotka.
V Frankfurtu je indeks DAX strmoglavil za 6,82 odstotka, v Parizu pa indeks CAC 40 za 8,04 odstotka. Indeks borze v Londonu FTSE 100, ki je takoj na začetku trgovanja potonil za 7,5 odstotka, je na koncu nekoliko okreval in končal 3,15 odstotka pod gladino.
Še večja padca sta zabeležili borzi v Milanu in Madridu. Milanski FTSE MIB je nazadoval za 12,48 odstotka, v Madridu pa IBEX 35 za 12,35 odstotka. Na Dunaju se je indeks ATX znižal za 7,04 odstotka in v Zürichu indeks SMI za 3,44 odstotka.
Že pred evropskimi borzami so precejšnje padce zabeležile azijske borze, padajo pa tudi tečaji v New Yorku. Industrijski indeks Dow Jones je približno štiri ure pred koncem trgovanja na 2,61 odstotka nižji ravni kot v četrtek. Širši indeks S&P 500 je doslej izgubil 2,71 odstotka vrednosti, tehnološki indeks Nasdaq pa 3,23 odstotka.
Na svetovnih borznih trgih se je po pisanju agencije Reuters danes vrednost delnic znižala za okoli 2000 milijard dolarjev, medtem ko se je zvišala vrednost naložb, ki veljajo za varno naložbo, kot so zlato in nekatere državne obveznice.
Zvišal se je tako donos do dospetja na obveznice nekaterih bolj ranljivih članic območja evra, medtem ko je donos na nemške državne obveznice ob povečanem povpraševanju pristal v negativnem območju. Cena zlata se je čez dan dvigala v smeri 1400 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, trenutno pa je pri 1313,60 dolarja oz. 4,15 odstotka nad četrtkovo ravnjo.
Veliki pretresi so se dogajali tudi na valutnih trgih. Tečaj funta je zjutraj padel za več kot 10 odstotkov vse do 1,3229 dolarja, kar je bila najnižja raven po letu 1985. Popoldne se je popravil in trenutno je britanska valuta pri 1,3596 dolarja.
Zaradi zaskrbljenosti glede posledic britanskega izstopa na prihodnost EU je bil pod pritiskom tudi evro. Tečaj skupne valute je padel vse do 1,0913 dolarja oz. na najnižjo raven po marcu. Pozno popoldne so z evrom v Frankfurtu trgovali po tečaju 1,1123 dolarja, kar je okoli tri dolarje manj kot v četrtek. ECB je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,1066 dolarja (v četrtek pri 1,1389 dolarja).
Ukrepe za stabilizacijo razmer, če bodo ti potrebni, so napovedali v nekaterih najpomembnejših svetovnih centralnih bankah, ukrepati pa je zaradi krepitve franka morala švicarska centralna banka.
Občutno se je pocenila tudi nafta. Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena avgusta je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 47,79 dolarja, kar je 2,32 dolarja manj kot v četrtek. V Londonu so se avgustovske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej pocenile za 2,41 dolarja na 48,44 dolarja. (sta)