Boris Pahor na Ljubelju: Pozablja se tragika delavskih taborišč, ki je prav tako vodila v smrt mnogo ljudi!

Današnje slovesnosti ob 71. obletnici osvoboditve podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem se je udeležilo več kot 500 ljudi, ki so se ob pripovedi taboriščnika in literata Borisa Pahorja spomnili trpljenja v delavskih taboriščih. Poudarili so pomen ohranjanja spomina in njegovega prenosa na mlajše generacije.

Kot je dejal tržiški župan Borut Sajovic, so se danes ponovno zbrali z željo, da se trpljenje nikoli več ne ponovi. “Edina garancija za to smo mi sami. Prenesimo te vrednote na naše sinove, hčere in vnuke, na mlajše generacije,” je pozval zbrane, ki so v dvournem programu slovesnosti prisluhnili tudi mladim, ki so brali pričevanja taboriščnikov.

Vesna Dobre iz koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB je izpostavila, kako pomembno je trpko, a plemenito taboriščno dediščino kot plamenico svobode prenašati dalje “v zgodovinski štafeti za ohranjanje neke druge, odporniške, resnično demokratske, svobodomiselne in plemenite Evrope”.

Boris Pahor je kot osrednji govornik na prireditvi opozoril, da se v spominu Evrope večinoma ohranja le trpljenje v uničevalskih taboriščih in usoda židovskega naroda. Pozablja pa se tragika delavskih taborišč, ki je prav tako vodila v smrt mnogo ljudi. “Tisti, ki so bili proti nacizmu, so bili v teh taboriščih za kazen, lačni in bolni,” je izpostavil Pahor.

Sam je bil krajši čas v delavskem taborišču v Sainte-Marie-Aux-Mines, ki ga s Tržičem povezuje skupna zgodovina trpljenja in solidarnosti. “Ravno kalvarija deportirancev in žarek upanja, ki so jim ga ponudili domačini, predstavljajo steber pobratenja med našima mestoma, zapečatenega pred 50 leti,” je poudaril župan francoskega mesta Claude Abel.

V koncentracijskem taborišču Ljubelj, ki vključuje taborišče na severni in južni strani prelaza ter je delovalo od junija 1943 do maja 1945, so bili med 1800 interniranci najštevilčnejši Francozi, ki so daleč od doma, v nečloveških razmerah gradili predor, skozi katerega bi imela nacistična vojaška mašinerija ugodnejšo oskrbovalno pot za svoje sile na Balkanu.

Istočasno je v Sainte-Marie-Aux-Minesu delovalo taborišče Natzweiler-Struthof, kjer so Slovenci, Belgijci, Rusi, ostali Sloveni in Italijani prav tako v nečloveških pogojih delali v tamkajšnjem predoru, ki ga je leta 1943 okupator spremenil v tovarno orožja.

“V temnih urah pa je posijal tudi žarek upanja in človečnosti, žarek upanja v sočloveka v obliki pomoči lokalnega prebivalstva obeh mest, kljub okupatorjevi prepovedi,” je poudaril Abel in spomnil, da se je, ko so partizani osvobodili taborišče pod Ljubeljem, 122 francoskih taboriščnikov priključilo osvoboditeljem, da skupaj končajo vojno.

Današnje slovesnosti ob obletnici osvoboditve edinega koncentracijskega taborišča na slovenskih tleh sta se poleg številčne francoske delegacije udeležila tudi predsednik vlade Miro Cerar in prvi predsednik Milan Kučan.

Častni pokrovitelj prireditev 50 let spominov, 50 let prijateljstva, s katerimi v Tržiču letos obeležujejo 50-letnico pobratenja s Sainte-Marie-Aux-Mines, je predsednik republike Borut Pahor. V njegovem imenu se je današnje slovesnosti, pred katero je potekalo tudi polaganje vencev pred spomenik Obtožujem, udeležila generalna sekretarka urada predsednika Nataša Kovač. (sta)