Svetovne sile proti vojaški rešitvi vprašanja Gorskega Karabaha
Predstavniki ZDA, Rusije in Francije so Azerbajdžanu in Armeniji v ponedeljek dali jasno vedeti, da ni vojaške rešitve za območje Gorskega Karabaha, obenem pa so vztrajali, da je treba spoštovati premirje iz leta 1994 in 1995.
Ameriški državni sekretar John Kerry, ruski zunanji minister Sergej Lavrov in francoski državni sekretar za evropske zadeve Harlem Desir so se v ponedeljek na Dunaju sestali s premirjem Armenije Seržem Sarkisijanom in azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim.
Sarkisijan in Alijev sta potrdila zavezanost premirju in mirni rešitvi konflikta. Prav tako sta se strinjala, da bosta kar se da hitro dokončala preiskovalni mehanizem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki bo obravnaval napade in provokacije preko državnih meja.
Strinjala sta se tudi, da bo naslednji krog pogajanj junija, in sicer nekje, kjer bo ustrezalo obema stranema.
Spor glede Gorskega Karabaha sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana, slednji pa trdi, da je Armenija okupirala azerbajdžansko ozemlje.
V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve.
Vsake toliko med obema stranema izbruhnejo novi spopadi. Nazadnje so izbruhnili aprila, po štirih dneh sta se strani dogovorili za prekinitev ognja, ki pa jo obe strani kršita. Od začetka novih spopadov aprila je bilo po zadnjih podatkih ubitih 120 ljudi. (sta)