Gruden o biznisiranju Probanke: Obstajajo dokazi, da je uprava “našim” dajala kredite kljub negativnim mnenjem kreditnih odborov!

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je tokrat zaslišala zadnjega predsednika uprave Probanke pred umikom banke s trga in pred pripojitvijo njenega preostalega premoženja in obveznosti k Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Kdo je teh 80 strank, Gruden na javno odprtem delu seje ni želel povedati, bodo pa o tem govorili na zaprti seji.”Občutek in dokazi so, da so se določene zadeve, ki na kreditnih odborih banke niso bile potrjene, odobravale na upravi. Takšnih primerov je več in iz tistih 80 omenjenih gospodarskih družb,” je povedal Gruden. Določene stvari so bile tudi slabo zavarovane. A to, kako so, je po njegovih besedah poslovna odločitev banke. Tu je verjetno šlo za slabo prakso, je dodal.

Poslovanje z malimi klienti je bilo po njegovem mnenju dobro, kar se tiče poslovanja z gospodarskimi družbami pa so prekoračili mejo. “Bilo bi neodgovorno, če bi govoril, da so to kazniva dejanja. Zato smo podali kazenske ovadbe, da se organi, ki so za to specializirani, do tega opredelijo,” je povedal. Objektivno pa je za v banki ugotovljeno kapitalsko luknjo odgovorna uprava skupaj z nadzornim svetom.

“Lastniki Probanke so bili v banki navzoči v nadzornem svetu. Nisem čisto prepričan, da so dovolj skrbno opravljali svojo vlogo. Če bi jo, bi lahko že prej lahko opozorili Banko Slovenije na določene stvari,” je pojasnil. Uprava po njegovem vedenju ni delovala povsem v skladu z zakonom in ključne odločitve, ki bi jih moral obravnavati nadzorni svet, so se vendarle sprejemale “na ravni uprave“.

Če bi banka prej poskrbela za dodatni kapital, ne bi prišlo do tako velikih težav. “Primarno je bila to stvar uprave in nadzornega sveta, sekundarno regulator. V letu 2013, ko se je to začelo, je bilo, kot kaže, prepozno,” je povzel. Služba notranje revizije, ki dotlej ni odkrila nobenih nepravilnosti, pa je po njegovem “pregledovala tiste, ki niso bile tako pomembne, in je bila s tem polno zaposlena”.

Odločitev za nadzorovano likvidacijo banke iz jeseni 2013, ko je postal član izredne uprave, po odhodu Imreja Balogha na čelo DUTB pa je postal njen vodja, se mu še danes zdi najbolj primerna. Njen strošek bo po njegovih ocenah nižji od za to predvidenega. Leta 2013 je država banko dokapitalizirala v višini 176 milijonov evrov, v letih 2014 in 2015 pa sta bili predvideni še dve, a nista bili potrebni.

Nekaterim pričam, ki so že bile zaslišane pred Logarjevo komisijo, pa očitno pred izsledki komisije že postaja pošteno vroče. Tako je nekdanji predsednik nadzornega odbora Probanke Roman Glaser, predsedniku komisije Anžetu Logarju včeraj poslal dopis, iz katerega je moč razbrati, da se je Glaser na zaslišanju počutil diskreditiranega, Logar pa se je prek Twitterja vprašal, ali takšna pisma pošilja tudi sodnikom, ki ga zaslišujejo… (sta/ured)

Foto: arhiv Politikis.si