Danes SV praznuje svoj dan, a ikone slovenske osamosvojitve Toneta Krkoviča na državni slovesnosti ne bo!

Slovenska vojska (SV) danes praznuje svoj dan kot spomin na 15. maj 1991, ko se je v učnih centrih na Igu in v Pekrah začelo usposabljanje prvih 300 slovenskih vojaških nabornikov. Ob tej priložnosti bo nocoj v Ljubljani potekala državna slovesnost ob dnevu SV, na kateri bo kot slavnostni govornik nastopil predsednik republike Borut Pahor.

Na slovesnosti bosta povabljene pozdravila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba SV Andrej Osterman.

Slovesnost bodo popestrili Orkester SV z glasbenimi gosti, pripadniki enote za protokol SV pa bodo v počastitev dnevu SV iz ljubljanskega gradu izstrelili tri salve iz šestih topov.

Na slovesnosti bodo opravili tudi povišanja v vojaške čine. Osrednji povišanji bosta povišanji polkovnikov Klemna Medje in Vilibalda Polška v brigadirja. Prav slednje pa je obudilo polemike o nagrajevanju nekdanjih kadrov JLA in zapostavljanju tistih, ki so v času osamosvajanja stali v prvih bojnih vrstah. V SDS namreč opozarjajo, da naj bi se Medja v tistem času načrtno izognil mobilizaciji v Teritorialno obrambo (TO), Polšak pa naj bi v TO prestopil 18. julija 1991, ko je bilo 10-dnevne vojne že konec.

Na ministrstvu za obrambo so za STA dejali, da za povišanji ni ovir. Za Medjo nimajo podatka, da bi se izogibal mobilizaciji, Polšak pa naj bi v TO sicer res prestopil pozno, a v roku, ki ga je predsedstvo republike določilo kot skrajni rok za prestop.

Bojkot nocojšnje proslave je napovedal poveljnik Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) Tone Krkovič, saj meni, da bi SV kot svoj dan morala praznovati 17. maj 1990, ko je bila dana pobuda za nastanek MSNZ. Podrobno o Krkovičevem protestu si preberite spodaj.

»NAUČITE SE VSAJ ŠTETI – Vojska, ki ne ve niti koliko je stara, bo težko vedela, kaj mora braniti«

“Zakaj me kljub vabilom ne bo na državnih proslavah 15. maja v Križankah in tudi ne 18. maja na Brdu?

Zato, ker oba državna dogodka le še dodatno negirata osnovno zgodovinsko resnico, da je bila Manevrska struktura narodne zaščite (MSNZ), temeljni začetek Slovenske vojske, ki je ubranila samostojnost in neodvisnost Slovenije.

Tisti, ki prikrivajo očitno zgodovinsko dejstvo o nastanku Slovenske vojske, dobro vedo, da tu ne gre za zasluge ali privilegije, ampak za golo resnico. Resnica pa ne boli, če imamo dobre namene in čisto zgodovinsko vest. Kaj se torej dogaja?

Kako lahko pri zdravi pameti praznujete ustanovitev Slovenske vojske mesec dni pred odkrito oboroženo agresijo JNA maja 1991, ko pa vemo, da je bil prvi akt agresije na Slovenijo izvršen z razorožitvijo TO (S)RS sredi maja 1990. Takrat se je začel tudi upor proti JLA z aktivnostmi znanimi pod splošnim nazivom MSNZ, ki je v ključnem trenutku prevzela organizacijo odpora proti agresorju. Manevrska struktura narodne zaščite je bila, kot dobro vemo, ime oz. eno od imen za novo slovensko obrambno silo – Slovensko vojsko. Tisto oboroženo silo, ki je bila zvesta svobodni in demokratični Sloveniji in ne tisto, ki se je (samo)razorožila pod patronatom JLA. Z MSNZ, kot uporom zaradi (samo)razorožitve TO, so že pred plebiscitom 23. decembra 1990, na vseh področjih stekle priprave za oboroženo obrambo suverenosti Republike Slovenije. Če bi se snovanja vojske lotili mesec dni pred oboroženo agresijo, tako kot praznujete nekateri na vodilnih funkcijah v državi in SV, bi jugoslovanska armada s Slovenijo, razoroženo in nepripravljeno na vojno, gladko pometla. Raje ne razmišljam o tem, da so si oz. ste si nekateri padec demokratične Slovenije takrat celo želeli…

Ker smo začeli maja 1990, smo lahko prve slovenske vojake z novim orožjem pokazali decembra 1990. S tem dejanjem smo ključno okrepili narodov pogum, da je šel na plebiscit in samozavestno izrekel tisto, kar je nosil v srcu. To se ni zgodilo maja 1991, spoštovani praznovalci – bil je sneg 17. decembra 1990. S tako ponarejenimi praznovanji lažnih obletnic, boste le še dodatno izpraznili že tako opustošeno moralo slovenske oborožene sile.

Vem, kaj je namen! Že dve desetletji se vztrajno negira MSNZ kot ključni obrambni projekt pri nastajanju Slovenske vojske, kar je seveda v prid lažni tezi, da sta NOB in revolucija temelj samostojni in demokratični Sloveniji. V tem vidim tudi glavni razlog poraznega stanja v Slovenski vojski, kot ga je uradno ocenil njen vrhovni poveljnik predsednik Borut Pahor. Stanje je takšno kot je, predvsem zato, ker SV sloni na zlaganih in trhlih temeljih. Slovenska vojska bi morala temeljiti na MSNZ, svobodi in demokraciji ter enotnosti Slovencev, ne pa na zatiranju, enoumju in krvavih delitvah, ki jih je povzročila revolucija po uzurpaciji upora proti okupatorju s strani komunistov. To naj vam bo jasno!

Šele MSNZ je omogočila nastanek obrambne sile za obrambo osamosvojitvenega in demokratičnega procesa. Pred tem je bila namreč na videz »slovenska« teritorialna obramba, ki se je v usodnem času, ko bi morala odločno braniti Slovenijo in slovenstvo, samorazorožila in s tem tudi obrambno samoonemogočila, namesto da bi izkoristila priložnost in zgodovinsko upravičila, v zadnjem času vedno bolj potvorjeno in vsiljevano, slovensko poslanstvo. To pa je bilo seveda že v osnovi nemogoče, kajti bila je jugoslovansko vodena in je bila sistemsko del enovitih oboroženih sil Jugoslavije, kjer je imela glavno besedo Zveza komunistov. Ta ista, ki je prepletla NOB s krvavo revolucijo v imenu simbola rdeče zvezde. Proti tej rdeči zvezdi smo se mi borili in tu nikakršna sistemska kontinuiteta ni mogoča.

Pomislite, samo dve desetletji so potrebovali tisti, ki jim Slovenija nikoli ni bila prva izbira, da so zmagoviti, visoko motivirani in usposobljeni vojski, ki smo jo utemeljili z MSNZ, ubili duha do te skrajne točke, da je na nek način poražena že v miru. Saj ni res, pa je. To je grozljivo!

V Slovenski vojski denar še zdaleč ni najbolj pomemben – pomembnejša je visoka morala, utemeljena na zdravih temeljih, ki jih Slovenija hvala bogu ima, a jih Slovenski vojski v vrhovih institucij, ki jo vodijo, odrekate. Žal mi je zaradi častnikov in vojakov, ki jim v ideološki zaslepljenosti jemljete ponos, kateri jim ravno na račun slavne osamosvojitvene vojne pripada. Še kako je živ spomin na dogodek v Kočevskem Rogu, kjer so morali slovenski vojaki in vojakinje, po vašem povelju, stati v čast postavitve spomenika Ivanu Mačku Matiji, enemu največjih krvnikov slovenskega naroda. Žal mi je zaradi Slovenije!

Če to počnete zaradi nevednosti je sramota. Če pa to počnete namenoma in pri tem celo trošite denar že tako propadle institucije za katero pravite, da nima denarja niti za kruh – je to kriminal!

Takšni praznovalni dogodki, kot smo jim oz. jim bomo priča, niso dobronamerni in ne bodo prispevali k rešitvi, ampak bodo le še pripomogli k dokončnemu uničenju Slovenske vojske. To usodno ogroža slovensko državo že v miru, kaj šele v negotovi prihodnosti. Zgodovina vam bo dala porazno oceno, ker zanikate tisto, kar si leta 1990 z MSNZ, v imenu vsega slovenskega naroda, zasluži čisto desetko. Govorim namreč o rezultatih, gospe in gospodje.

To kar se, milo rečeno dogaja s Slovensko vojsko me spominja na poduk, ki sem ga kot kratkohlačnik dobil od svojih staršev in se glasi: »Ko imajo otroci denar, imajo kramarji semenj…«.

Pri tem početju, četudi gre na videz za proslavljanje, ne želim sodelovati.

Pač pa; Naj živi 26 let MSNZ in s tem 26 let Slovenske vojske!

Z veseljem bom prisostvoval proslavi, ko bomo na isti dan praznovali obletnico obojega, Manevrske strukture narodne zaščite in Slovenske vojske – ker gre za dve različni imeni za eno in isto stvar.

Naj živi samostojna in demokratična Slovenija!

»UPORNIK Z RAZLOGOM«

BgGen Tone Krkovič, načelnik MSNZ RS 1990″

Prav tako danes pa je zasijal vsaj droben žarek upanja za Krkoviča in za njegovo pravico in resnico, saj je tožilka Dragica Abrahamsberg po skoraj dveh letih, odkar so na ljubljanskem tožilstvu prejeli anonimno prijavo, zavrgla kazensko ovadbo zoper brigadirja Toneta Krkoviča, so navedli pri STA. V anonimnem pismu so neznanci trdili, da so se v času osamosvojitve v Krkovičevi hiši na Kočevskem dogajala mučenja in likvidacije. Anonimka ni bila podprta z nobenimi dokazi ali pričevanji, z zadevo pa so se ukvarjale tri tožilke in tožilec.