Evropska komisija je danes predlagala reformo evropskega azilnega sistema, ki predvideva bolj pošten in učinkovitejši sistem porazdelitve prošenj za azil med članice. V ta namen uvaja korektivni mehanizem, za države, ki ne bodo sodelovale, pa predvideva neke vrste finančno kazen. Predlog predvideva tudi preoblikovanje evropskega azilnega urada.
Sedanji sistem, ki temelji na načelu prve vstopne države, po mnenju Bruslja ni ne pošten ne vzdržen, saj prelaga breme in odgovornost glede prosilcev za azil na majhno število držav, zlasti tistih na zunanjih mejah EU.
Novi sistem naj bi bil pravičnejši, zanesljivejši in učinkovitejši. Zagotavljal naj bi hitrejše določanje odgovornosti držav za obravnavo prošenj za azil, prav tako pa naj bi preprečil sekundarna gibanja, ko si prebežniki sami skušajo izbrati državo azila, je ob predstavitvi predloga reforme v Bruslju danes dejal prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans.
Današnji predlog komisije sicer ohranja načelo prve vstopne države, po katerem morajo prosilci za azil zaprositi za azil v prvi državi unije, v katero vstopijo, razen če se njihovi družinski člani nahajajo drugje.
Pri tem uvaja korekcijski mehanizem za pravično porazdelitev prosilcev za azil med druge članice, ki naj bi zagotovil, da se nobena država zaradi azilnih prošenj ne bo znašla pod nesorazmernim pritiskom. S tem želi komisija zagotoviti večjo solidarnost med članicami.
Novi sistem bo samodejno zaznal, kdaj se država sooča z nesorazmernim številom prošenj za azil, pri čemer bo upošteval referenčno vrednost, ki bo določena na podlagi števila prebivalcev in gospodarske moči države. Če bo število prošenj preseglo več kot 150 odstotkov referenčne vrednosti, bodo vsi novi prosilci za azil premeščeni v druge članice, dokler se število vlog ne bo ponovno znižalo na referenčno raven.
Za tiste države, ki pri tem ne bi želele sodelovati, predlog predvideva plačilo solidarnostnega prispevka v višini 250.000 evrov na begunca. Ta denar bi namenili tistim državam, ki bi namesto njih sprejele begunce.
Korektivni mehanizem bo sicer upošteval tudi prizadevanja držav za preselitev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, neposredno iz tretjih držav.
Bruselj predlaga tudi preoblikovanje Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) v polnopravno agencijo EU za azil. Nova agencija naj bi v okviru novega azilnega sistema dobila širše pristojnosti, med drugim naj bi se okrepila njena vloga pri praktičnem sodelovanju med državami članicami.
Bruselj predlaga tudi spremembe uredbe o sistemu za primerjavo prstnih odtisov Eurodac v smislu nadgradnje podatkovne zbirke s ciljem boljšega upravljanje azilnega sistema in obvladovanje nezakonitih migracij.
Današnji predlogi sodijo v prvi sklop zakonodajnih predlogov, ki jih komisija predstavlja v okviru obsežnejše reforme skupnega evropskega azilnega sistema. Namen reforme je pripraviti srednjeročni odziv na prihodnje izzive na področju migracij, poudarjajo v Bruslju. (sta)

