V Gorskem Karabahu po štirih dneh dosegli dogovor o prekinitvi ognja, vmes umrlo 64 ljudi

Azerbajdžan in Armenci v Gorskem Karabahu so danes dosegli dogovor o prekinitvi štiri dni trajajočih spopadov, so danes sporočili z obrambnega ministrstva Gorskega Karabaha, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ruski predsednik Vladimir Putin je po tem govoril s predsednikoma obeh držav ter ju pozval k spoštovanju dogovora.

Z Azerbajdžanom je bil dosežen dogovor o prekinitvi spopadov,” je za AFP dejal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Gorskega Karabaha.

“Izdali smo ukaz za zaustavitev streljanja,” je še dejal.

Najnovejši spopadi v Gorskem Karabahu, ki so bili najhujši izbruh nasilja v zadnjih desetletjih, so se začeli v petek zvečer in so doslej zahtevali 64 smrtnih žrtev.

Spor glede Gorskega Karabaha sega še v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana, slednji pa trdi, da je Armenija okupirala azerbajdžansko ozemlje.

V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve. Vsake toliko med obema stranema izbruhnejo novi spopadi.

Ruski predsednik je danes voditelja Armenije in Azerbajdžana pozval, “naj nemudoma zagotovita popolno prekinitev vojaških sovražnosti ter spoštujeta prekinitev ognja,” je sporočil Kremelj, potem ko je Putin ločeno z obema predsednikoma govoril po telefonu.

Putin je po štirih dneh spopadov izrazil “resno zaskrbljenost” ter obenem poudaril potrebo po vnovični vzpostavitvi mednarodno vodenih mirovnih pogajanj. (sta)