V 90. letu umrl nekdanji “večni” nemški zunanji minister Genscher

Nekdanji dolgoletni nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher je umrl, je danes sporočil njegov urad v Bonnu. Star je bil 89 let, umrl pa je zaradi odpovedi srca, poroča nemški tednik Spiegel.

Liberalec Genscher, ki je bil znan po svojem rumenem brezrokavniku, je kar 23 let deloval kot nemški minister, od tega 18 let kot zunanji minister. S tem si je prislužil naslov najdlje delujočega zunanjega ministra v zahodnem svetu. Kot vodja nemške diplomacije je deloval med letoma 1974 in 1992, pod tremi različnimi kanclerji, v prizadevanjih za umiritev napetosti med vzhodom in zahodom pa naj bi po nekaterih ocenah prepotoval okoli dva milijona kilometrov.

Rodil se je leta 1927 v mestu Halle, v nekdanji Vzhodni Nemčiji. V mladosti med drugo svetovno vojno je moral služiti v vojski nacistične Nemčije, tik pred koncem vojne pa je najprej pristal v ameriškem, nato pa britanskem ujetništvu. Kot vojni ujetnik je študiral pravo, leta 1952 pa je pobegnil v tedanjo Zahodno Nemčijo in tam začel delovati kot odvetnik.

V bundestag je bil kot kandidat liberalcev (FDP) prvič izvoljen leta 1965 in ostal član vse do upokojitve leta 1998. Prvič je bil imenovan za ministra leta 1969 v vladi kanclerja Willyja Brandta; prevzel je vodenje notranjega ministrstva. Njegov mandat je tedaj zaznamoval teroristični napad na izraelske atlete na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972. Sam je to označil kot najtežji trenutek v njegovi politični karieri.

Za vrhunec njegove kariere pa nedvomno velja 30. september 1989, ko je več tisoč Vzhodnim Nemcem, ki so taborili pred nemškim veleposlaništvom v Pragi, dejal, da lahko svobodno odidejo na Zahod.

Pomembno vlogo je potem odigral tudi pri osamosvajanju Slovenije in Hrvaške in pri nemškem priznanju njune neodvisnosti pred ostalimi članicami tedanje evropske in mednarodne skupnosti. Za to je leta 1992 prejel tudi zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

Rupel: Genscher je bil boter slovenske države

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je danes v odzivu na smrt nemškega kolega Hans-Dietricha Genscherja zapisal, da je bil Genscher prvi med političnimi prijatelji Slovenije v času njenega osamosvajanja. Označil ga je za botra slovenske države, pa tudi za botra združevanja liberalnih in liberalcem bližnjih političnih skupin v Sloveniji.

Kot je za STA zapisal dolgoletni vodja slovenske diplomacije, so bili za slovensko osamosvojitev pomembni slovenski vojaki, vendar Slovenija ne bi mogla postati samostojna in neodvisna država brez mednarodnega priznanja.

“Zanj smo se trudili na pogajanjih z evropsko trojko v Zagrebu, na Brionih in v Haagu. Za uspeh prizadevanj tedaj skromne slovenske diplomacije so bili seveda zaslužni naši politični prijatelji. Prvi med njimi je bil gotovo Hans-Dietrich Genscher, ki je bil režiser večine dogajanja na strani EU, v njej pa Nemčije,” je poudaril Rupel.

Spomnil je, da je Genscher v času slovenskega osamosvajanja želel prileteti na Brnik, vendar mu Beograd tega ni pustil. “Prvič smo se tako z nemškim ministrom med vojno 1991 sestali v Beljaku. JLA nam je preprečila celo vožnjo z vlakom do Ljubljane. Genscher je menil, da je treba hitro ukrepati,” je zapisal Rupel.

Kot je nadaljeval, je Genscherjevo ukrepanje, ki je Slovenijo postavilo v evropski prostor, prineslo določeno slavo tudi Evropi. “EU je bila – po Genscherjevi zaslugi – uspešna predvsem v zvezi s Slovenijo. Genscher je k sodelovanju pritegnil bistvene diplomate in pravnike EU: Roberta Badinterja in Petra Carringtona. Ta del zgodbe se je končal odlično za Slovenijo. Pol leta po izjavi od neodvisnosti smo bili že mednarodno priznana država,” je poudaril Rupel.

Evropejci in Nemci se bodo sicer Genscherja po mnenju Rupla spominjali predvsem kot diplomata, ki je cefral železno zaveso. “Posrečil se mu je transport vzhodnih Nemcev iz Prage v Zahodno Nemčijo, nato padec Berlinskega zidu. Združeval je Nemce in Evropejce z obeh strani meje sovjetskega imperija.”

Nekdanjega kolega se Rupel spominja tudi kot očarljivega sogovornika. “Njegovi obiski v Sloveniji so bili prelomni, predvsem pa so bili veseli.”

“Bil je boter slovenske države pa tudi boter združevanja liberalnih in liberalcem bližnjih političnih skupin v Sloveniji,” je še dodal Rupel.(sta/ured)