Rigelnik: Z luknjo v Factor banki nimam nič. Ja, tako kot tudi Kučan ni imel nič z afero JBTZ.

Nekdanji predsednik uprave ACH Herman Rigelnik je danes pred preiskovalno komisijo DZ, ki išče odgovorne za sanacijo bank, zagotovil, da z luknjo v Factor banki nima ničesar. To je bila majhna banka in ACH si pri njej ni veliko izposojal, je dejal.

Komisija je Rigelnika na zaslišanje povabila, ker je bil ACH s 44-odstotnim deležem nekdaj pomemben lastnik Factor banke, ki jo je Banka Slovenija septembra 2013 poslala v postopek nadzorovane likvidacije, ta pa se je medtem tudi že končal.

Rigelnik je povedal, da je Factor banka leta 2012 prvič izkazala slabše rezultate in nujna je bila dokapitalizacija, a zaradi leta 2008 spremenjene zakonodaje je brez soglasja vseh ostalih družbenikov niso mogli izvesti. Moral bi namreč dati ponudbo za prevzem, kar pa ni bilo v skladu s strategijo družbe, je pojasnil.

Že takrat je sumil, da bodo s Factor banko težave in na to je opozoril tudi Banko Slovenije. “Tedanjega guvernerja Marka Kranjca sem seznanil, da banke ne moremo dokapitalizirati, on pa mi je odvrnil, da bodo menjali zakonodajo, a to se ni zgodilo,” je dejal.

Ob tem je poudaril, da je bila Factor banka ves čas pod nadzorom Banke Slovenije, in ta je morala vedeti, kaj se dogaja v njej. “Zavzemal sem se za to, da se sprožijo tožbe, ne le proti upravi ampak tudi Banki Slovenije,” je dejal in dodal, da se je septembra 2012 upokojil, zato danes ni v stanju, da bi tožbe vlagal sam.

Na vprašanje, ali je zainteresiran, da se odkrije krivce za bančno luknjo, je odgovoril pritrdilno, poudaril pa, da si ACH ni veliko izposojal pri Factor banki, kot tudi ne pri Probanki. Ko ga je predsednik preiskovalne komisije Anže Logar (SDS) spomnil, da je bilo na slabo banko prenesenih za 7,8 milijonov evrov slabih terjatev do ACH, pa je odvrnil, da je bil takrat že v pokoju.

Rigelnik je imel tudi sam kredit pri Factor banki, ki pa ga je kmalu po odločitvi za likvidacijo odplačal v celoti. Na vprašanje, kdo je torej kriv za likvidacijo Factor banke, pa je prebral izjavo takratnega predsednika uprave Cirila Dragonje v intervjuju za nek časopis: “Banko smo do roba pripeljali sami.”

Komisija je danes že zaslišala tudi Dragonjo. Ta je tako kot že njegov predhodnik na položaju prvega moža banke Boris Pesjak, ki je na vprašanja komisije odgovarjal dopoldne, menil, da je bila odločitev o nadzorovani likvidaciji preuranjena. “Še kaj bi morali vreči na tehtnico in še kaj preračunati, da bi bil račun za davkoplačevalce nižji,” je dejal.

Po njegovem mnenju bi za rešitev Factor banke zadoščalo 50 do 70 milijonov evrov. A ko se odločiš za likvidacijo, so zneski višji, je opozoril, Logar pa je spomnil, da je država banko dokapitalizirala z 269 milijoni evrov.

Dragonja je zatrdil, da je bila vsaj polovica kreditnega portfelja banke, ki jo je vodil, zelo zdrava. Za poslabšanje je po njegovih besedah najbolj kriva finančna kriza, ki je Factor banko še posebej močno prizadela, ker ni poslovala s prebivalstvom in je bila zato še bolj občutljiva.

Sicer pa so člani komisije Dragonjo spraševali predvsem o določenih posojilih, za katera se je potem izkazalo, da ne bodo nikoli poplačana. S podrobnimi odgovori ni postregel, je pa zatrjeval, da so v banki vsako prošnjo za kredit skrbno pretehtali.

Pa sedaj poglejmo, kaj so o Rigelniku & Co v povezavi z ACH in Factor banko pisale pred časom Finance.

Rigelnikovi konec leta 2013 kot Kordeževi 2010 (6. januar 2014, Finance)

“Menedžerji ACH pa so se – v nasprotju z zahtevami upnikov in nadzornikov – odločili za izplačilo neizplačanih dobičkov hčerinske družbe Adria Mobil. Predstavniki bank upnic, ki niso želeli biti imenovani, trdijo: »S tem so oškodovali upnike ACH.«

Poenostavljeno povedano bodo s tem na boljšem upnice Proteja, ki jim ta (po stanju konec leta 2012, novejših uradnih podatkov ni) dolguje še 23,3 milijona evrov – če bodo seveda vse dividende uporabili za poplačilo posojila.

Banke upnice ACH, ki jim družba dolguje dobrih sto milijonov evrov, pa bi bile oškodovane, kot trdijo, za (vsaj) 14,79 milijona evrov, dodatno izplačanih menedžerjem ACH.

Kako so menedžerji ACH osušili upnike?

Predzadnji dan minulega leta (30.12.2013) so bile seje skupščin ACH, njegove lastniške družbe Protej in hčerinske družbe Adria Mobil. Na teh so odločili, da bodo lastnikom ACH (91,4-odstotni je Protej) razdelili 21,68 milijona evrov dividende.

Že na avgustovski skupščini so delničarji ACH potrdili sklep o razdelitvi 6,89 milijona evrov. Dodatno – v nasprotju s sklepom nadzornega sveta ACH, ki je odločil, da se dividende zaradi finančne sanacije družbe, likvidacije »njihove« Factor banke in izgubljene tožbe v primeru Coming ne izplačajo – so se odločili, da izplačajo še 27 milijonov evrov neizplačanih dobičkov Adrie Mobila. Zaradi tega sta odstopila še dva nadzornika, Dean­ Mikolič in Joško Vučemilo (ACH ima po jesenskih odstopih Cvetane Rijavec in Olge Jakhel tako le še dva nadzornika).

Ker ACH ni imel dovolj likvidnih sredstev, bo po neuradnih informacijah dodatni del dividende izplačan v obliki delnic Adrie Mobila. Protej naj bi tako dobil večinski delež novomeškega proizvajalca avtodomov in počitniških prikolic.

S tem so v ACH po naših neuradnih informacijah kršili tudi zahtevo bank upnic, da ACH celoten delež v Adrii Mobilu zastavi.

Tudi na ta vprašanja niso odgovorili, povedali pa so: »Skupščina Adrie Mobila je sprejela sklep o izplačilu dividend v višini 27 milijonov evrov, kar bo v celoti namenjeno za poplačilo obveznosti ACH do bank upnic.«

Po družbeniški pogodbi družbeniki tudi ne smejo zastavljati svojih deležev Proteja.

A to je po naših neuradnih informacijah storila vsaj že Vera Mihatovič, po moči druga ženska ACH. Delež je po naših informacijah zastavila po tem, ko je v likvidacijo šla Factor banka in je vodenje prevzela izredna uprava, v kateri so Klaus Schuster, Matevž Slapničar in Vitomir Krašovec. Svoj delež Proteja (gre za 10,2 odstotka) je morala zastaviti za posojila, ki jih je najela za svojo ciprsko družbo. Dodajmo, da je bila Mihatovičeva dolgoletna nadzornica Factor banke, ki ji je odobrila posojilo. V letnih poročilih pa banka ni razkrila, katerim povezanim osebam je dala posojila. Mihatovičeva na naša vprašanja ni odgovorila.

Da bo zastavil svoj delež v Proteju (gre za največjega, 14,76-odstotnega), je po naših informacijah obljubil tudi Herman Rigelnik, vendar pa pogodbe še ni podpisal. Rigelnik je pri Factor banki (ta je bila v 44-odstotnem lastništvu ACH) po naših neuradnih informacijah vzel posojilo za delež v Proteju. Po neuradnih informacijah je bila pogodba taka, da Rigelniku do leta 2021 ne bi bilo treba plačati nič – vmes pa naj bi uprava Borisa Pesjaka, katere napake bomo zdaj verjetno plačali tudi davkoplačevalci, celotno posojilo oslabila že skoraj na nič. Rigelnik je po neuradnih informacijah anuitete začel plačevati šele po nastopu izredne uprave v Factor banki – ta je menda našla procesno napako pri izvrševanju posojilne pogodbe. Rigelniku smo vprašanja poslali prek njegovega odvetnika Mihe Kozinca, a nam ni odgovoril.”

Še to: “Kot je razvidno iz objave v bazi AJPES, je Rigelnik, oziroma njegova soproga, konec julija (dober mesec pred začetkom nadzorovane likvidacije Factor banke) postal lastnik luksuznega stanovanja pod grajskim hribom v Ljubljani. Zapisnik iz sodnega registra razkriva, da je Rigelnik za stanovanje, ki je bilo prodano na dražbi stečajnega dolžnika AB Invest, odštel 468 tisoč evrov, kar pomeni, da je Rigelnik plačal nekoliko višjo ceno od izklicne.” (Finance, 1.9.2013) (sta/ured)

Herman Rigelnik: Z luknjo v Factor banki nimam nič. Ja, tako kot tudi Kučan ni imel nič z afero JBTZ. Spomnimo: Rigelnikov ACH je bil s 44% največji lastnik Factor banke.