Ozadje “Sevčnikarjeve” energetske stavke: Cerar se je skril, Koritnik bo ovaden, Nacevski pa spet kasiral

Zadnja stavka v energetiki je v marsičem precej nenavadna.  Njeni cilji niso klasični sindikalistični: plače, pravice zaposlenih, delovna mesta. Šlo je v bistvu za spopad močnih interesnih skupin, ki si prizadevajo pridobiti ali ohraniti nadzor nad ključnimi dogajanji v slovenski energetiki.  Da se ta spopad izvaja prek sindikata in s pomočjo stavke, je povsem logično. Glavnega energetskega sindikalista Branka Sevčnikarja so v medijih še pred časom opisali kot človeka, ki je (po naročilu močnih lobijev) ugrabil slovensko energetiko, zato si brez njega ni mogoče zamisliti tako pomembnega dogajanja, ne glede na to ali je na koncu verige lokalni (šaleški) ali pa globalni (stranka Socialnih demokratov) lobi.  Tudi zato sama stavka v marsičem deluje precej zmedeno in nedosledno. Čeprav so sindikalisti napovedovali generalno stavko, v njej ne sodelujejo zaposleni vseh energetskih podjetij. Manjkajo npr. predstavniki drugega (zasavskega) proizvodnega stebra. Tudi sam potek stavke ni ravno tipičen, je brez prave vsebine in dinamike, vmes so premori, čutiti je precejšnjo zmedo.

Končni razplet je težko napovedati. Mogoče tudi zato, ker se je v načrte snovalcev stavke povsem nepričakovano vmešal direktor Arman Koritnik, ki je prevzel neposreden nadzor nad Tešom in s tem preprečil uporabo kakšnih bolj učinkovitih in prepričljivih mehanizmov demonstriranja sindikalne moči. Tako je stavkajočim mimogrede sporočil, da bi njihov pravi sogovornik moral biti HSE in ne kabinet predsednika vlade. Čeprav so sindikalisti rokavico vrgli kar predsedniku vlade Miru Cerarju, se je ta vsaj do zdaj spretno izognil neposrednemu vmešavanju. Brez pravih argumentov, ki jih ta hip nimajo, ga sindikalisti zagotovo ne bodo spravili za pogajalsko mizo in ga do srede, ko se je stavka končala tudi niso. Sindikalisti so dejali, da je namreč stekel socialni dialog, na tej ravni pa da bodo reševali tudi težave, na katere so v času stavke opozarjali. Sevčnikar pa je ob tem vehementno napovedal: Koritnikovo delovanje med stavko bomo sankcionirali z vložitvijo kazenske ovadbe! Res država v (energetski) državi, je tale Sevčnikar.

Pozornim bralcem tekstov iz družbenih omrežij, ni ušla tudi tale pomenljiva izjava nekdanjega generalnega sekretarja dveh vlad, dr. Boža Predaliča na Twitterju o “desperadosu” Sevčnikarju: “Če hočejo sindikalisti voditi podjetja naj kandidirajo za direktorje če hočejo voditi državo naj gredo na volitve tako pa delajo le škodo.”

Še nekaj v tej zgodbi je zelo nenavadnega:  svetovalsko ozadje stavkovnega odbora. Sevčnikarju in Valter Vodopivcu naj bi po dokaj zanesljivih informacijah svetoval Damijan Nacevski, oz. njegova agencija Odmev, ki ima registrirano dejavnost »stikov z javnostmi« in je bila v zadnjih desetih letih znana po visokih svetovalskih računih, ki jih je izstavljala energetskim družbam. Med drugim tudi Holdingu Slovenske elektrarne, kateremu so v času, ko ga je obvladoval »šaleški lobi«, samo v dveh letih za svetovanje zaračunali skoraj 90 tisoč evrov. Medtem, ko so sodelovali s HSE, so seveda imeli dostop do številnih pomembnih informacij. Ki morda prav pridejo sedaj, ko v stavki svetujejo sindikatu. No, vsaj enemu je stavka zagotovo koristila.

Branko Sevčnikar: država v (energetski) državi!