Meddržavno sodišče v Haagu praznuje 70 let
Najvišje sodišče Združenih narodov, Meddržavno sodišče, danes praznuje 70 let. Sodišče je v sedmih desetletjih rešilo številne mejne spore, odločalo pa tudi v primerih, ki se nanašajo na jedrske poizkuse ali kitolov. Hkrati pa ni moglo poseči v nekatere najbolj pereče konflikte 21. stoletja.
Meddržavno sodišče (ICJ) so vzpostavili leta 1946, tik po drugi svetovni vojni. Sestavlja ga 15 sodnikov, ki imajo devetletni mandat. Sodišče s sedežem v Haagu je doslej izreklo okoli 200 sodb.
Velja za organ, ki ima zadnjo besedo v sporih med državami oz. sosedami. Ker pa lahko razsoja le v sporih, v katerih vpleteni državi sprejmeta njegovo jurisdikcijo, so izven njegovega dosega številni tudi aktualnih konflikti, kot je na primer tisti na vzhodu Ukrajine, izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP.
Prav tako za razliko od “mlajšega sorodnika”, Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ICJ ne razsoja o kazenskih primerih, do katerih pride v različnih konfliktih.
Eden izmed največjih dosežkov ICJ je “število konfliktov, do katerih zahvaljujoč sodišču ni prišlo”, je nedavno ocenil namestnik predsednika sodišča, Somalec Abdulqawi Ahmed Yusuf.
“In to je nekaj, na kar je sodišče lahko ponosno,” je na enem izmed redkih srečanj z novinarji dodal njegov predsednik, Francoz Ronny Abraham, ki je v Sloveniji znan kot le nekajdnevni arbiter v arbitražnem sodišču za mejo med Slovenijo in Hrvaško.
Yusuf in Abraham sta kot primer dosežka ICJ navedla rešitev dolgoletnega spora med Kambodžo in Tajsko glede dostopa do starodavnega templja Preah Vihear. ICJ je v tem primeru leta 2013 razsodil, da večino ozemlja okoli spornega svetišča na meji med državama pripada Kambodži, ob tem pa tajskim silam odredilo, naj od tam odidejo. Kambodža je to sodbo pozdravila, Tajska pa jo je sprejela in umaknila vojake.
Februarja lani je sicer Meddržavno sodišče po več kot 15 let trajajočem postopku v celoti zavrnilo tožbi za genocid v letih 1991-1995, ki sta ju druga proti drugi vložili Hrvaška in Srbija. Že leta 2007 je ICJ zavrnil podobno tožbo za genocid, ki jo je BiH vložila proti Srbiji.
“ICJ je pomagal rešiti mednarodne spore, ko je šlo za ozemeljska vprašanja, diplomatske odnose in ugrabitve ter ekonomske pravice,” je ob njegovi obletnici ocenil raziskovalec iz haaškega think tanka Institute for Global Justice Aaron Matta.
Profesorica prava z univerze v Leidnu Cecily Rose je na drugi strani ocenila, da je ICJ zaradi vprašanja pristojnosti najbolj primeren za odločanje v zmernih konfliktih in ti tudi najpogosteje pridejo pred njegove sodnike.
Ob častitljivi obletnici bodo danes v veličastni Palači miru v Haagu pripravili posebno sejo sodišča, ki se je bo udeležil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. (sta)
