Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je danes izrazila zaskrbljenost zaradi krepitve ideoloških delitev pred letošnjo spominsko slovesnostjo v Jasenovcu. Pozvala je hrvaško vlado, sabor in vse državljane k enotnosti glede temeljnih vrednot hrvaške družbe in spomina na nedolžne žrtve v Jasenovcu.
Grabar-Kitarovićeva je po današnjem srečanju s posebnim odposlancem ameriškega State Departmenta za holokavst Nicholasom Deanom novinarjem dejala, da bo poskusila pomiriti ideološke napetosti, ki so se okrepile pred letošnjo spominsko slovesnostjo v nekdanjem ustaškem koncentracijskem taborišču v Jasenovcu.
Neodvisna država Hrvaška ni bila neodvisna in ni ščitila interesov hrvaškega naroda, ustaški režim pa je bil zločinski, je dejala. Poudarila je, da je antifašizem v temeljih hrvaške ustave ter da je sodobna hrvaška država zrasla v domovinski vojni v času prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana.
Grabar-Kitarovićeva je tudi povedala, da namerava pomiriti napetosti, ki ideološko delijo hrvaško družbo, da bi se ustrezno poklonili nedolžnim žrtvam ustaškega taborišča. Potrdila je, da se bo danes pogovorila z nekaterimi izmed rednih udeležencev spominske slovesnosti v Jasenovcu.
Odzval se je tudi hrvaški premier Tihomir Orešković, ki je v imenu vlade in svojem imenu obsodil zločine ustaškega režima. Izrazil je tudi obžalovanje, da se obeleževanje spomina na nedolžne žrtve v Jasenovcu izkorišča za politizacijo, ki je “neprimerna in vodi do novih delitev družbi”, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Koordinacija judovskih občin na Hrvaškem je prejšnji teden zavrnila udeležbo na letošnji državni spominski slovesnosti, ki jo vsako leto organizirajo 22. aprila v spomin na poskus preboja preživelih taboriščnikov leta 1945. Judovska skupnost je napovedala, da se bodo poklonili žrtvam Jasenovca 14. aprila.
Tudi krovno združenje srbske skupnosti na Hrvaškem, Srbski nacionalni svet (SNV), je prejšnji teden zavrnilo udeležbo na državni slovesnosti. Obe manjšinski skupnosti na Hrvaškem sta nezadovoljni predvsem zaradi vrste dogodkov in dejavnosti, ki po njihovem mnenju, predstavljajo poskuse relativizacije, zmanjšanja in zanikanja zločinov, ki jih je v Jasenovcu in v drugih krajih storilo ustaško gibanje med časom kvizlinške NDH.
Zgolj v Jasenovcu so ustaši umoril več kot 83.000 ljudi, večinoma Srbov, Romov in Judov. (sta)

